doslej
Požari v Grčiji in na Hrvaškem
25. 08. 2000 00.00
V požaru, ki je zajel neko vas v pokrajini Epir na severu Grčije, sta danes ponoči umrli dve ženski. Požari v tej pokrajini so v zadnjih dveh dneh skupno zahtevali že štiri življenja, so sporočili gasilci. V Grčiji gori še vedno na območju Arkadije in Lakonije na polotoku Peloponez, na območju Pirejev, na otoku Zakinthos in območju kraja Skiathos na otočju Sporades. V Grčiji trenutno divja 78 požarov, najbolj resne razmere pa naj bi bile trenutno na Peloponezu na jugu države, kjer trenutno pustošijo trije hujši požari. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se lahko ogenj v prihodnje še razširi.
Aktivnosti Nove Slovenije
25. 08. 2000 00.00
Stranka predsednika slovenske vlade Andreja Bajuka je včeraj formalno ustanovila svet stranke, pospešeno pa ustanavlja tudi občinske odbore po vsej Sloveniji. Doslej so jih ustanovili že več kot 20, zadnjega pred dvema dnevoma, odbor Mežiške doline na Prevaljah. Tam je bil tudi predsednik stranke Andrej Bajuk, ki je med drugim poudaril, da Slovenija potrebuje novo politično opcijo, v kateri bodo lahko ljudje sodelovali in se v njej prepoznali.
Janša prejel grozilno pismo
25. 08. 2000 00.00
Obrambni minister Janez Janša je včeraj prejel grozilno pismo, v katerem mu tako imenovano ljudsko sodišče pri Organizaciji odpora napoveduje, da mu bodo v mesecu dni odvzeli življenje. Enako pismo je romalo tudi v državni zbor. Policija je zadevo začela preiskovati. Izvedeli pa smo, da med našimi politiki takšna pisma niso redkost.
Pozor v tokijskih parkih
24. 08. 2000 00.00
Če se boste v teh dneh sprehajali v parkih v središču Tokia, vas bodo pri tem pozdravila opozorila "Varujte se vran". Japonski prestolnici namreč poleg visoke stopnje onesnaženosti zraka velike težave povzročajo tudi vrane, ki so velike in agresivne. Mestne oblasti so bile doslej neuspešne v prizadevanjih, da bi jih pregnale iz mesta. Po podatkih znanstvenikov živi v Tokiu več kot 21.000 vran, število pritožb prebivalcev tega velemesta pa je iz dneva v dan večje. Prebivalce najbolj moti, ker vrane razmetavajo smeti po mestu in ker najdeno hrano spuščajo na avtomobile. Vrane so tudi že napadle hišne ljubljenčke prebivalcev Tokia, napadalne pa so tudi do ljudi, ki se preveč približajo njihovim gnezdom. Oblasti so se zato letos prvič odločile za uničevanje vranjih gnezd in ubijanje njihovih mladičev.
Na OI z davčnimi svetovalci
23. 08. 2000 00.00
Olimpijska reprezentanca Nizozemske bo imela na OI v Sydneyju v spremstvu tudi davčne svetovalce. Slednji naj bi pomagali športnikom v primeru, da bi avstralska država želela del premije, ki športnikom pripada za osvojene medalje. Za zlato medaljo bodo Nizozemci nagrajeni s 60.000 guldni, za srebrno s 40.000 in za bronasto z 20.000 guldni. Podjetje Ernst & Young, ki svetuje tako avstralskim kot nizozemskim športnikom, bo pravice športnikov zastopalo tudi ob povratku na Nizozemsko.
Vladni zakon o vladi v čakalnici
23. 08. 2000 00.00
Ves trud oblasti, da bi še pred začetkom predvolilne kampanje uveljavila svoj predlog novele zakona o vladi, utegne izničiti- procedura. Že spomladi 1998 sta namreč zakon z enakim imenom v parlament vložila poslanca Združene liste. Torej bi ob upoštevanju vrstnega reda državni zbor moral najprej obravnavati njun predlog.
Divjanje tajfuna in orkana
23. 08. 2000 00.00
Letošnji najmočnejši tajfun v Aziji, tajfun Bilis, je začel zgubljati moč še preden se je približal kitajski obali. Na Tajvanu so včeraj izgubile življenje tri osebe, mnogo pa jih je še pokopanih pod ruševinami, ki jih je za seboj pustil tajfun Bilis. Močan veter in hudi nalivi so potrgali električne napeljave in izruvali drevesa, 60.000 ljudi je ostalo brez elektrike, tisoči pa so ostali tudi brez strehe nad glavo.
Policija odgovorila ministru
23. 08. 2000 00.00
Policijska uprava Ljubljana se je odzvala na včerajšnjo tiskovno konferenco gospodarskega ministra Jožeta Zagožna. V sporočilu direktor Branko Slak pojasnjuje policijske postopke v primerih vdora v računalniški sistem in domnevnega prisluškovanja na ministrstvu. O obeh primerih je policija poslala poročila tožilstvu, ravno danes pa so se ponovno sestali z generalnim sekretarjem ministrstva. Sicer pa je Slak poudaril, da so policisti oz. kriminalisti tako kot že tolikokrat doslej, strokovno in zakonito izvedli vse postopke in zato res ni nikakršnega razloga za nezaupanje, ki ga izraža minister za gospodarske dejavnosti. Še prav posebej pa je nesprejemljivo in nekorektno pripisovati policistom politično motiviranost.
Boljši dostop do nakupa delnic
23. 08. 2000 00.00
Kitajska vlada je s sprejetjem novega borznega zakona malim delničarjem omogočila boljši dostop do nakupa delnic, saj je omejila prodajo delnic institucionalnim vlagateljem. Nov zakon namreč določa, da lahko podjetja, ki na borzi nastopajo z več kot 80 milijoni delnic, največ 50 odstotkov svojih delnic prodajo institucionalnim vlagateljem. Večino delnic podjetij so namreč doslej pokupile banke ali drugi institucionalni vlagatelji ter z njimi ustvarjale velike dobičke. Kitajske vlagatelje nov zakon veseli, saj menijo, da se bo z njim zmanjšala prevlada institucionalnih vlagateljev, hkrati pa bo tudi trgovanje postalo bolj učinkovito. Na Kitajskem je bilo sicer konec letošnjega julija registriranih 356.700 institucionalnih vlagateljev.
Irak obtožuje ZN
22. 08. 2000 00.00
Irak je v ponedeljek obtožil Združene narode, da od iraških naftnih prihodkov odbijajo tako velike deleže denarja, da vsota presega vrednost humanitarne pomoči, ki jo je doslej prejel Irak. Irak naj bi prodal za več kot 30 milijard dolarjev nafte, vendar je na podlagi programa 'nafta-za-hrano' prejel le za okoli 8 milijard dolarjev hrane, je dejal iraški podpredsednik Taha Yassin Ramadan.
Spor zaradi gradnje kozmodroma
22. 08. 2000 00.00
Ameriška družba Beal Aerospace Technologies namerava v pokrajini Essequibo, ki jo imata za svojo tako Gvajana kot Venezuela, zgraditi vesoljsko izstrelišče. Obmejni spor o lastništvu ozemlja je nastal že davno, toda območje je slabo naseljeno in zato hujših nesoglasij doslej ni povzročalo. Odločitev ameriške družbe, ki je z vlado Gvajane podpisala sporazum o nameravani graditvi izstrelitvene ploščadi, je spor zaostrila.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Civilna pobuda vztraja
21. 08. 2000 00.00
Predstavnike civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka, arhitekta Janka Rožiča in Iro Zorka, ter zelenega ombudsmana pri Zelenih Slovenije Miho Jazbinška je danes sprejel minister za kulturo Rudi Šeligo. Predstavniki so ministru izročili peticijo z zahtevami, da se načrtovana premestitev Robbovega vodnjaka ustavi, da se projekt javno razgrne in da se strokovno preverijo izhodišča projekta. Minister je menil, da nekateri od njihovih argumentov "imajo svojo težo," ter predlagal, da jih predstavnika pobude predstavita in utemeljita na seji strokovne komisije za Robbov vodnjak, ki se bo znova sestala v sredo, 23. avgusta popoldne. Predstavniki civilne pobude bodo jutri mestnim oblastem predali peticijo z zahtevami, povezanimi z omenjenim ljubljanskim spomenikom, ki jo je doslej podpisalo več kot 2500 posameznikov. Na pobudo podžupana Mestne občine Ljubljana Antona Colariča se bodo udeležili tudi pogovora z njim in mu predstavili svoja stališča in predloge. Sestanek je na željo podžupana zaprt za novinarje, predstavniki civilne pobude pa bodo o dogovorih s srečanja spregovorili novinarjem ob 16. uri, na stopnicah Mestne hiše, je sporočil Janko Rožič v imenu civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka in zelenega ombudsmana pri Zelenih Slovenije. Predstavniki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka in zeleni ombudsman so že v petek v ostrem odprtem pismu, naslovljenem na županjo Viktorijo Potočnik opozorili na njeno "uradno, javno in osebno" neodzivnost na predloge civilne pobude in se pritožili, da županji po uradni poti ne morejo vročiti peticije s svojimi zahtevami in zbranih podpisov podpore
Koper - Domžale 3:0
20. 08. 2000 00.00
V tekmi 5. kroga Si.Mobil lige je Koper doma premagal Domžale z 2:0.
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
Homoseksualci morajo na zdravljenje?
19. 08. 2000 00.00
Slovaški pravosodni minister Jan Čarnogurski in predsednik slovaškega psihiatričnega združenja Alojz Rakus sta na skupni tiskovni konferenci ostro napadla homoseksualce. Po mnenju Čarnogurskega je "homoseksualnost motnja, homoseksualci pa bi se morali prostovoljno začeti zdraviti". Dokler bom minister, ne bom dovolil sklepanja zakonskih zvez med homoseksualci, je še napovedal. Predsednik psihiatričnega združenja Rakus, ki je sicer tudi poslanec krščanskih demokratov, je medtem ostro obsodil politiko ameriškega psihiatričnega združenja, ki je leta 1992 homoseksualnost črtalo s seznama duševnih bolezni. Rakus, ki je prav tako pobudnik nove medicinske metode za "odpravljanje" homoseksualnosti, je še zatrdil, da je njegova psihoterapija doslej učinkovala pri 52 odstotkih vseh homoseksualcev, ki so se odločili za "zdravljenje". Slovaško združenje homoseksualcev, ki je letos začelo kampanjo za zakonsko uveljavitev zvez med homoseksualci, je omenjene trditve označilo za neumnost.
Civilna pobuda zbrala prek 2.500 podpisov
19. 08. 2000 00.00
Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka v starem mestnemu jedru Ljubljane je doslej zbrala več kot 2.500 podpisov podpore. Hoteli so jih izročiti mestnim oblastem vendar jim ni uspelo. Tako pri mestnih službah kot pri županji so sprva naleteli na gluha ušesa, saj so predstavnike civilne pobude napotili kar k vratarju mestne hiše. Ker je županja na dopustu, so se za sestanek v naslednjih dneh končno uspeli dogovoriti s podžupanom. Gradbena ograja še stoji, po mnenju civilne iniciative pa bi jo veljalo v času turistične sezone odstraniti vse do trenutka, dokler ne bo končan upravni postopek, v katerem je gradbena inšpekcija odredila ustavitev del. Zagovorniki selitve celotnega spomenika pa Robbov vodnjak primerjajo z usodo Michelangelovega Davida, kar pa je po mnenju omdudsmana pri Zelenih Jazbinška, nevzdržno.
Požari v ZDA
19. 08. 2000 00.00
V dvanajstih ameriških zveznih državah ta hip divja skoraj sto uničujočih gozdnih požarov, najhujših v zadnjih 50-ih letih. Gasilci so v boju z ognjenimi zublji in močnim vetrom nemočni. Najhuje je v Wyomingu, kjer so danes razglasili izredne razmere. Doslej je v Združenih državah zgorelo več kot dva milijona hektarov površin, kar je toliko kot je velika zvezna država Massachussetts.
Albrightova za pomoč Boliviji in Ekvadorju
19. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po včerajšnjih pogovorih z bolivijskim predsednikom Hugom Banzerjem obljubila dodatno pomoč ZDA Boliviji v boju proti ilegalni proizvodnji drog in ob tem dodala, da je tovrstna pomoč v interesu ZDA. Dosedanji program proti drogam je bil namreč premalo uspešen.
Rekordni kilovati iz NEK
18. 08. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v juliju ves čas obratovala s polno močjo in hkrati dosegla 95,34-odstotno izkoriščenost. Prvič po letošnjem remontu in celoviti posodobitvi je bila našemu elektroenergetskemu sistemu na voljo vseh 31 dni, v tem času pa je proizvedla dobrih 475 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je sploh največ doslej, rekordno proizvodnjo pa poleg posodobitve elektrarne pogojuje predvsem vgradnja obeh novih uparjalnikov. Zaradi njiju se je namreč zmogljivost elektrarne povečala za 40 MW in zdaj znaša 700 MW, tako da je nuklearka postala največji proizvajalec električne energije v državi.
Več mest v dijaških domovih
18. 08. 2000 00.00
To jesen bo v okviru dijaških domov v Ljubljani zagotovljenih približno 500 mest za študente ljubljanske univerze, je na novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka za področje srednjega šolstva na ministrstvu za šolstvo in šport Metka Zevnik.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Angleži bodo klonirali človeške zarodke
16. 08. 2000 00.00
Britanska vlada je potrdila predlog zakona o kloniranju človeških zarodkov v medicinske namene.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Doslej priprli že na desetine Čehov
16. 08. 2000 00.00
Češki konzul v Beogradu Petr Smejkal je za češki dnevnik Mlada fronta dnes dejal, da so v Zvezni republiki Jugoslaviji po podatkih konzulata doslej kaznovali že nekaj deset čeških turistov, ker niso imeli veljavnih jugoslovanskih vizumov, je poročala agencija Beta.
Španska policija odstranila avtomobil bombo s sto kilogrami eksploziva
16. 08. 2000 00.00
Španska policija je odstranila avtomobil bombo, ki ga je zajela na avtocesti v bližini mesta Aragon na severu države. V avtomobilu znamke Renault 19, ki je domnevo pripadal baskovski separatistični organizaciji ETA, je bilo približno sto kilogramov eksploziva, je danes sporočila tamkajšnja policija. Po navedbah policije so avtomobil opazili v soboto zvečer, potem ko so prejeli telefonski klic, naj odstranijo avtomobil, ki je nevarno oviral promet na avtocesti. Registrske tablice avtomobila so bile ponarejene. Strokovnjaki pa so preiskavo avtomobila dejansko začeli včeraj zjutraj ob dnevni svetlobi in danes v kovčku odkrili eksploziv.
Borca za nudizem vrgli iz sodniške dvorane
16. 08. 2000 00.00
Londonsko sodišče je borca za nudizem nedavno vrglo iz sodniške dvorane. Sodnik je 28-letnemu Vincentu Bethellu ukazal, naj se na sodišču znova zglasi v začetku septembra in sicer oblečen, sicer se ne bo več ukvarjal z njegovimi nesmiselnimi predstavami.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.