dr oz
Zdravilo je bilo uporabljeno napačno
03. 10. 2001 00.00
Kot je ugotovila posebna komisija ministra za zdravje, je šlo v primeru smrti novorojenčka v jeseniški porodnišnici za veliko strokovno napako zdravnika. Okoli tega primera pa nastaja spor med ministrom za zdravje in dr. Kraljem, predsednikom prve komisije.
Identificiranje žrtev
19. 09. 2001 00.00
Reševalci so izpod ruševin dvojčkov po zadnjih podatkih potegnili 218 trupel, identificirali pa so le 152 oseb. V iskanje in prepoznavanje žrtev se zato vključuje vedno več svojcev pogrešanih oseb.
Še neznane posledice ekstazija
03. 09. 2001 00.00
18-letni fant iz Kamnika, ki se je zastrupil s tabletko ekstazija je še vedno v nezavesti, napoved ali bo zastrupitev preživel pa je še tvegana.
Vstavitev posebne črpalke
03. 07. 2001 00.00
Kateter oz. cevčico kirurgi vpeljejo v hrbtenični kanal, po katerem se v zelo majhnih odmerkih direktno na površino hrbtenjače dovaja zdravilo. Črpalko vstavijo v podkožje trebuha. "Uporabljamo jo samo za najtežje paciente, ki jih dejansko zelo mučijo in ovirajo krči - mišični spazmi, kot jim pravimo - ali pa hude bolečine in tem pacientom lahko olajšamo življenje ter rehabilitacijo," je dejal prof. Milan Gregorič iz Inštituta RS za rehabilitacijo.
Snežnik pod nadzorom
09. 03. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, ministrica za kulturo Andreja Rihter in minister za okolje in prostor Janez Kopač so izdali odločbo o imenovanju članov neodvisne strokovne komisije, ki bo preverila vse vidike načrtovanja in izvedbe sečnje v gozdu nad gradom Snežnik. V strokovno komisijo so bili imenovani dr. Boštjan Anko, dr. Andrej Bončina, dr. Boštjan Košir, dipl.ing. Matjaž Mastnak in dip. biol. Stane Peterlin. Naloga imenovane komisije bo, da na podlagi preučitve vseh vidikov posega do 23. marca 2001 izdela predlog usmeritev za gozd nad gradom Snežnik in ga v pisni obliki izroči ministrstvom, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP).
Na IJS razvili nov računalniški sistem
12. 07. 2000 13.45
Na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so razvili računalniški sistem GOVOREC za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga na posebni prireditvi podarili vsem slabovidnim in slepim Slovenije v smislu uporabe znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Ocenjena vrednost darila je okoli sto milijonov tolarjev. Namen te akcije je slepim in slabovidnim olajšati težave vsakodnevnega življenja. Hkrati želijo z odmevno akcijo opozoriti javnost na probleme invalidnih ljudi. Pri nas je namreč še vedno veliko arhitekturnih ovir, ki invalidom onemogočajo gibanje oziroma vožnjo z invalidskim vozičkom, pa tudi zaposlovanje invalidov je v zadnjih letih bistveno otežkočeno oz. se znižuje, itd. S podpisanim dogovorom z IJS so se Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane tako zavezali, da bodo skrbeli za brezplačno distribucijo sistema med slepe in slabovidne v Sloveniji. Sistem GOVOREC bo namreč dosegljiv na vseh treh omenjenih lokacijah. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem se zapiše na CD, ker je za disketo preobsežen.
Dopolnjeni zbirki pričevanj koroških Slovencev
10. 07. 2000 16.58
Z osmo izdano knjigo v seriji ''Tako smo živeli'' se obsežno delo dr. Marije Makarovič in njenih sodelavcev s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik preveša v zaključni del. Pred izidom je deveta knjiga pričevanj, v pripravi pa geslovnik, ki bo olajšal rabo knjig za znanstveno-raziskovalne namene. Koroški noši in oblačilni kulturi kmečkega in delavsko-kmečkega prebivalstva pa je posvečena tretja knjiga iste avtorice, v kateri po predstavitvi noše pri Zilji in v Rožu podrobneje predstavlja tisto v Podjuni. Knjigama, ki sta ju izdala Krščanska kulturna zveza in omenjeni inštitut pri Mohorjevi družbi Celovec-Dunaj-Ljubljana, se pridružuje še novo glasilo inštituta z imenom Koroški etnološki zapisi. Medtem ko so knjige o koroški noši že pred časom spodbudile pripravo vrste tematskih razstav, pa pričevanja oz. življenjske zgodbe, ki se jih je v osmih knjigah nabralo že 98, od nedavnega dokumentirajo tudi s pomočjo videa. Končana sta dva filma, v delu pa jih je kar 25. Poslovodja KKZ Nužej Tolmajer je poudaril dragoceno podporo ministrstva za kulturo in urada za Slovence v zamejstvu in zdomstvu pri knjigi o podjunski noši.
Zbornik simpozija o Robbi
15. 06. 2000 09.19
Založba Rokus dokazuje, da je mogoče iz običajno suhoparnih znanstvenih referatov oblikovati privlačno in zanimivo monografijo. Knjiga z naslovom Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja vsebuje 22 prispevkov vrhunskih evropskih in ameriških poznavalcev baroka, predstavljenih pred poldrugim letom na istoimenskem simpoziju v Ljubljani.
Mercator pripravil prve trženjske dneve
04. 02. 2000 21.23
Mercator je pripravil prve trženjske dneve, na katerih je pomembnejšim poslovnim partnerjem predstavil svojo razvojno, trženjsko in komercialno strategijo za leti 2000 in 2001. Trženjski dnevi so namenjeni vzpostavljanju transparentnih partnerskih odnosov med proizvodnjo oz. dobavitelji in Mercatorjem kot velikim kupcem.
Dnevi odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju Kočevje
28. 09. 1999 17.46
V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo od petka do nedelje, od 1. do 3. oktobra, pripravili dneve odprtih vrat. Razen notranjosti prenovljenega Šeškovega oz. Sokolskega doma, kjer domuje muzej, si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali stalno razstavo Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev in občasno razstavo Narod si bo pisal sodbo sam; v prenovljeni dvorani, v kateri je bilo leta 1943 (od 1. do 3. oktobra) zasedanje zbora odposlancev slovenskega narodan, je na ogled tudi del zbirke risb Božidarja Jakca. Muzealci bodo v soboto in nedeljo pripravili tudi dve predavanji: direktor muzeja prof. Ivan Kordiš bo govoril o Kočevski skozi stoletja, kustosinja Irena Škufca pa o Petru Kozlerju in prvem zemljevidu slovenskega ozemlja.
Ukradene podobe - Dušan Frice v mali galeriji CD
23. 03. 1999 15.45
V galeriji fotografskih podob, ki jih razstavlja televizijski producent in fotograf Dušan Frice v mali galeriji Cankarjevega doma - na ogled bodo od 24. marca do 9. aprila -, prevladujejo Romi s svojim življenjem, ki jih Frice fotografira že vrsto let. Najprej jih je na skrivaj, je ''kradel'' njihove obraze; odtod tudi naslov cikla oz. razstave - Ukradene podobe. Posvečena je tudi svetovnemu dnevu Romov, 8. aprilu, ki ga bodo v CD obeležili s posebno prireditvijo v sodelovanju z romskimi društvi.
Ustavno sodišče tokrat obravnavalo tudi t.i. Mihelčičevo pritožbo
05. 03. 1999 15.24
Ustavno sodiše je na prvi marčni seji - ki jo je zaradi obsežnega dnevnega reda nadaljevalo še danes - med drugim obravnavalo tudi pritožbo skupine državljanov na čelu z dr. Miranom Mihelčičem, ki se je decembra lani na ustavno sodišče pritožilo zoper njegovo odločitev, da je na referendumu o volilnih sistemih zmagal dvokrožni večinski volilni sistem. Ustavni sodniki niso preučevali same vsebine pritožbe, temveč so v okviru plenuma poskušali ugotoviti, ali pritožba izpolnjuje procesne predpostavke oz. pogoje za sprejem v obravnavo. Za zdaj pa še ni znano, ali so se ustavni sodniki glede omenjene pritožbe tudi izrekli.
Equrna: odkupljena dela mecena Faktor banke
02. 03. 1999 17.06
Faktor banka je v lanskem letu kot mecen odkupila oz. omogočila nastanek sedemnajstih slik petnajstih slovenskih sodobnih likovnikov in likovnic ''postmodernih smeri'' - od del Bogdana Borčiča, Emerika Bernarda in Valentina Omana do stvaritev najmlajših avtorjev, npr. Žiga Kariža. Dela so na ogled v galeriji Equrna, odprtje razstave pa je bilo tudi priložnost za nekaj slovesnih besed, s katerimi je minister za kulturo Jožef Školč opozoril na zgledno podporo te banke kulturi, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi, selektor oz. oblikovalec zbirke dr. Tomaž Brejc pa je napovedal letošnji izid publikacije z reprodukcijami vseh približno 60 zbranih eksponatov in predstavitvijo celotne zbirke.
Nagrada večernica za najboljše slovensko mladinsko leposlovno delo
13. 11. 1998 11.43
Žirija večernice, nagrade za najboljše slovensko mladinsko leposlovno delo v minulem letu, bo popoldne izmed petih del prav toliko avtorjev, ki jih je uvrstila v ožji izbor, izbrala in razglasila tokratno nagrajenko oz. nagrajenca; za nagrado, ki jo podeljuje Časopisno-založniško podjetje Večer, se tokrat potegujejo (po abecednem vrstnem redu avtorjev): Milan Dekleva s knjigo A so kremšnite lahko nevarne, Milan Jesih z delom Štiri igre za otroke, Desa Muck z delom Lažnjiva Suzi, Andrej Rozman s knjigo Skrivnost špurkov in Janja Vidmar s knjigo Moj prijatelj Arnold. Petčlanska žirija pod vodstvom dr. Igorja Sakside bo izbrano delo razglasila predvidoma nekaj po 14. uri, nagrado večernica pa bodo podelili čez teden dni v v Murski Soboti.
Predsednik Kučan ob neizvolitvi sodnika Ogrizka zaskrbljen
29. 10. 1998 09.42
Predsednik države Milan Kučan je včeraj izrazil zaskrbljenost ob dejstvu, da so poslanci za ustavnega sodnika izvolili le enega od dveh predlaganih kandidatov za to funkcijo; v državnem zboru je namreč včeraj potrebno število glasov zbrala le dr. Mirjam Škrk, ne pa tudi Dušan Ogrizek.
Zornice Andreja Ranta - iz pesniške duše človeka številnih zanimanj
15. 10. 1998 16.24
Pri Mohorjevi družbi Celovec so v Ellerjevi zbirki izšle pesmi dr. Andreja Ranta, po poklicu medicinca - stomatologa ter moža mnogih ljubezni in zanimanj, med drugim izobraženega arheologa, numizmatika, ljubiteljskega kiparja, avtorja imena slovenske denarne enote itd. Tudi zbirka skoraj sto pesmi iz več kot treh desetletij Rantovega ustvarjanja pod naslovom Zornice (aluzija na poznonočna razmišljanja oz. zgodnje jutranje maše, še pred zoro) po pestrosti spominja na širino njihovega avtorja.
Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra
11. 07. 1998 09.32
Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.
Ustanovljen Sklad Marjana Rožanca
03. 07. 1998 11.59
Založba Nova revija in Založba Mihelač sta ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki bo podeljeval že uveljavljene Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, izdano v zadnjih dveh letih. Nagrajenca bo letos izbrala žirija, ki jo je imenoval omenjeni sklad, v njej pa so dr. Andrej Inkret, Samo Kutoš, dr. Manca Košir, Vanesa Matajc in Alenka Zor Simoniti.
27. marec - svetovni dan gledališča
27. 03. 1998 16.53
Ob letošnjem svetovnem dnevu gledališča, ki sovpada s 50-letnico obstoja in delovanja Mednarodnega gledališkega inštituta ITI (1948-1998), se je vodstvo te svetovne gledališke družine, v kateri je 80 centrov iz vsega sveta - med njimi je od leta 1992 tudi Slovenija - odločilo, da pisanja poslanice ne bodo zaupali nobenemu posamezniku oz. umetniku, ampak je priporočilo, naj se ozremo nazaj in pregledamo nekaj poslanic, ki so bile napisane po letu 1962, odkar se dan gledališča praznuje po vsem svetu, sporoča predsednik Slovenskega centra ITI prof. dr. Henrik Neubauer.
V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.