državo
Policisti prijeli 17 tujcev
29. 10. 2000 00.00
Na območju Ljutomera in Lendave so policisti pri varovanju državne meje včeraj prijeli 17 tujcev, ki so pred tem na nedovoljen način prišli v Slovenijo. Devet državljanov Indije, sedem Irancev in Iračana bodo po končanih postopkih prepeljali v azilni dom.
Podpora demokratičnemu procesu v ZRJ
29. 10. 2000 00.00
Bolgarska vlada je danes predstavila skupno sporočilo, v katerem predsedniki vlad sedmih držav, ki mejijo na ZRJ, pozdravljajo začetek demokratičnega procesa v ZRJ in priključitev Paktu stabilnosti. Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija se tako zavzemajo za hitro gospodarsko okrevanje in razvoj ZRJ, obenem pa so pripravljene povečati gospodarsko sodelovanje s to državo.
Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.
ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
Pogorevc pisal hrvaškim kolegom
26. 10. 2000 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je poslal pismo pomočniku hrvaškega notranjega ministra, ki je pristojen za uniformirano policijo, ker se kljub dogovoru, ki ga je Pogorevc dosegel s hrvaškim kolegom 4. septembra letos, število nezakonitih prebežnikov s hrvaške ne zmanjšuje.
Obletnica odhoda jugoslovanske vojske
26. 10. 2000 00.00
Osrednja slovesnost ob deveti obletnici odhoda JLA iz Slovenije je potekala v Vojašnici Vrhnika, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v "Vojašnico 26. oktober". Obrambni minister Janez Janša je med slavnostnim nagovorom poudaril, da Slovenija pred desetimi leti, razen vizije samostojnosti, ni imela skoraj ničesar. "Zmagalo pa ni samo orožje, ampak tudi visoka stopnja enotne volje naroda, ki ni želel izpustiti ponujene zgodovinske priložnosti. S tem, ko je zadnji vojak zapustil našo državo, je bil izpolnjen tudi zadnji pogoj, da gre Slovenija lahko po svoji poti samostojnosti in mednarodnega priznanja," je povedal obrambni minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih.
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Bled znova gosti najvišje vodilne
20. 10. 2000 00.00
Po besedah predsednika republike Milana Kučana najpomembnejša valuta prihodnosti ni niti ameriški dolar niti evropski evro, temveč je to, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ideja. Produkcija idej je tudi po besedah osrednje osebnosti letošnjega Foruma najvišjih vodilnih, ki ga je pripravila blejska Poslovna šola, svetovno znanega profesorja managementa Pedra Nuena, priložnost za male države in podjetja, da lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Sicer pa Nueno poudarja, da se podjetja danes nahajajo v obdobju prevlade kapitalskih trgov, ki med drugim cenijo inovacije, velik obseg prodaje ter racionalizacijo poslovanja podjetij. Kučan je v uvodnem nagovoru foruma - letos je njegova osrednja tema inovativnost podjetij v času prevlade kapitalskih trgov - poudaril tudi, da mora biti Slovenija prihodnosti novo "slovensko podjetje", v katerem bodo upravljalci razvoja Slovenije probleme znali spreminjati v razvojne izzive, kot jih znajo gospodarstveniki v najuspešnejših podjetjih. Politika bo namreč morala po Kučanovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako razume državo in upravljanje z njo. Nueno poudarja, da danes večino industrijskih panog obvladuje nekaj podjetij, ki imajo večinske lastniške deleže na trgu. Navaja primer podjetij, ki izdelujejo razne dodatke za okus in konzervanse za živilsko industrijo in poudarja, da danes šest podjetij obvladuje približno 60 odstotkov svetovnega trga, medtem ko se približno 500 podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, bori za preživetje z lokalnim delovanjem. Enaki trendi združevanja in prevzemanja podjetij so prisotni tudi v drugih indstrijah, kar je po Nuenovem mnenju med drugim posledica konkuriranja podjetij na globalnem trgu, zmanjševanja vseh oblik stroškov, zahtev po ekonomijah obsega ter nujnosti ustvarjanja vrednosti tako za lastnike podjetij, kot tudi za potrošnike. Potrošniki so namreč danes vse bolj obveščeni in s svojimi zahtevami pritiskajo na vodilne v podjetjih. Hkrati pa na vodilne delavce pritiskajo tudi lastniki. Podjetja se, da bi zadovoljila potrebe lastnikov in potrošnikov in povečala učinkovitost svojega poslovanja odločajo za racionalizacijo, ki po Nuenovih besedah pritegne kapital. Pri pridobivanju kapitalskih sredstev imajo sicer danes prednost velika podjetja, poudarja Nueno in dodaja, da imajo lažji dostop do kapitala tudi podjetja, ki imajo dobro vodstvo - Noeno poudarja, da mora biti vodstvo podjetja izjemno motivirano ter dobro plačano -, racionalen globalni razvoj, trdno bilanco stanja, ustrezno rast ter transparentno delovanje. Sicer pa Nueno poudarja še, da so današnji svetovni gospodarski temelji trdni, zato v bližnji prihodnosti ne pričakuje kakšnih večjih gospodarskih kriz. Letošnjega foruma Poslovna šola Bled, ki bo prihodnje leto praznovala 15. obletnico obstoja, se udeležuje približno 90 udeležencev iz desetih držav. Med njimi so po besedah direktorice šole Danice Purg vodilni managerji slovenskih in tujih podjetij, predstavniki ambasad in člani vlade, pridružili pa so se jim tudi managerji bolnišnic. Poleg predsednika države Kučana in profesorja Nuena, ki je hkrati tudi predsednik Mednarodne akademije za management, bosta na forumu inovativno politiko svojih podjetij predstavila tudi predsednik uprave Plive Željko Čovič in direktor razvoja v Krki Aleš Rotar. Sicer pa se bo danes popoldan v blejski Poslovni šoli končal tudi pettedenski seminar iz splošnega managementa Vodenje poslovnih procesov. Purgova bo tako diplome podelila 26 udeležencem seminarja iz šestih držav. Doslej je omenjeni seminar, ki je namenjen hitro napredujočim managerjem, ki prevzemajo strateške odgovornosti v podjetjih, končalo že 481 udeležencev iz 19 držav Evrope, Severne Amerike in Azije.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
Karađorđević se namerava preseliti v Srbijo
19. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević se namerava še pred koncem tega leta preseliti v Srbijo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Karađorđević je za beograjski radio B2-92 glede uvedbe monarhije v ZRJ, da v tej državi za zdaj še ne gre spreminjati državne ureditve. "Odločitev o tem, ali naj bi v državi znova vzpostavili monarhijo, naj bi padla kasneje, v bolj demokratičnem ozračju," je še dejal prestolonaslednik.
Bryant prodal delnice kluba
19. 10. 2000 00.00
Zvezdnik Jezernikov iz Los Angelesa Kobe Bryant je prodal svojo polovico delnic italijanskega košarkarskega moštva Olimpia, ki sta ga z očetom kupila pred komaj desetimi meseci. Bryant, ki se je prejšnji teden na snemanju televizijskega oglasa mudil v Milanu, je izjavil, da je kupil delnice kluba le zato, da bi ostal v stiku z državo, v kateri je preživel otroštvo.
Bajuk želel odpraviti dvom
18. 10. 2000 00.00
Premier Andrej Bajuk in vlada, ki jo vodi, sta z zaprosilom beneški komisiji "želela iskreno odpraviti sleherno senco dvoma z letošnjih volitev", so sporočili iz kabineta predsednika vlade. "Ne gre za to, kaj je beneška komisija ugotovila, temveč za to, da je bila odločitev, da se premier obrne s prošnjo tudi nanjo, pravilna in predvsem v skladu s pravno državo in demokratičnimi načeli," še piše v sporočilu. "Z odločitvijo Beneške komisije je bil namen, zaradi katerega sem to ugledno institucijo Sveta Evrope vprašal za nasvet, dosežen, saj je bil odstranjen dvom v legitimnost volitev," je v pisni izjavi 
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Desinger v Varšavi
11. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se od danes do petka,13. oktobra, v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
O Nafti Lendava spet v ponedeljek
11. 10. 2000 00.00
Danes so se zaradi reševanja lendavske Nafte sestali predstavniki Petrola in ministrstva za gospodarstvo. Jasne rešitve niso dorekli, ponovno pa se bodo sestali v ponedeljek.
Deisinger v Varšavi
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se v času od 11. do 13. oktobra v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Španci protestirali proti terorizmu
10. 10. 2000 00.00
Več tisoč Špancev se je odzvalo pozivu številnih mirovniških organizacij, naj se opoldne pred pogrebom glavnega tožilca andaluzijskega vrhovnega sodišča Luisa Portera, ki je bil ubit v ponedeljkovem terorističnem napadu v Granadi, zberejo pred mestnimi hišami in drugimi institucijami, in z mirnimi demonstracijami izrazijo protest proti nasilju. Policija odgovornost za umor pripisuje baskovski teroristični organizaciji ETA. V Madridu so se tako zbrali sodniki generalnega sveta za pravosodje, nadzornega organa sodnikov, ki so v sporočilu za javnost izrazili zaupanje v pravno državo, katere poroki so sodniki in tožilci. Pred kongresom pa so se zbrali tudi poslanci španskega parlamenta.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.
Andrej Umek v Bruslju
09. 10. 2000 00.00
Slovenski minister za okolje in prostor Andrej Umek je danes v Bruslju podpisal sporazum o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski agenciji za okolje, prvi od enajstih unijinih agencij, ki kandidatkam odpira vrata za članstvo še pred njihovim vstopom v Evropsko unijo. Ministri so sporazume podpisali ob robu neformalnega srečanja evropske komisarke za okolje Margot Wallström z okoljskimi ministri iz kandidatk za članstvo, katerega osrednja tema je potek vključevanja in pristopnih pogajanj za okolje, govorili pa bodo tudi o strategijah kandidatk za financiranje okoljskih projektov.
Chicago poskuša zapreti volilno spletno stran
07. 10. 2000 00.00
Predstavniki ameriškega mesta Chicago poskušajo zapreti spletno stran, ki ponuja volilne glasove najvišjemu ponudniku. Odbor za volitve je poslal zveznim in državnim tožilcem pisma, v katerih prosi, naj se zapre spletno stran www.voteauction.com. Na tej strani namreč napovedujejo, da bodo zbirali prazne volilne listke volilcev, jih preverili in jih potem prodali najvišjemu ponudniku, ki bo lahko potem "izbral, za koga bo celotna skupina volila." Plačilo za volilne lističe bo odvisno od ponudbe. Doslej naj bi se prijavilo že 8313 volilcev, od tega 380 v ameriški zvezni državi Illinois. Cena volilnega listka v tej zvezni državi je tako 15,79 dolarja oz. 6000 dolarjev za celotno državo. Vendar pa bo stran težko zaustaviti, ker je bila prodana poslovnežu Hansu Bernhardu iz Avstrije, strežnik strani pa je v Bolgariji.
Milošević še vedno v ZR Jugoslaviji
06. 10. 2000 00.00
Odstavljeni jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je še vedno v svoji domovini. "Ne verjamem, da je odpotoval," je nocoj na ruski televiziji NTV dejal njegov brat Borislav Milošević, jugoslovanski veleposlanik v Rusiji. Borislavu Miloševiću ni jasno, zakaj bi njegov brat Slobodan pravzaprav sploh zapustil državo, čeprav si to očitno želi precej njegovih nasprotnikov. Po njegovem mnenju se Slobodan Milošević še vedno zadržuje prav v Beogradu.
MOL bo najverjetneje tožila vlado
05. 10. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je izrazila presenečenje nad sklepom vlade, s katerim je ta razrešila vse člane nadzornega odbora v ljubljanski termoelektrarni-toplarni. Kot je pojasnila na novinarski konferenci, dogovor med MOL in državo predvideva, da dva člana nadzornega odbora predlaga MOL, kar so na ljubljanski občini izpolnili, to pa je potrdila tudi prejšnja vlada. Sedanja vlada MOL o razrešitvi ni obvestila, čeprav je bila razrešitev izvršena že pred časom. "Po naši oceni je vlada s tem storila pravno-formalno napako, zato se bomo najverjetneje odločili za tožbo vlade," je povedala ljubljanska županja.
16 dolarjev za grozote v Auschwitzu
04. 10. 2000 00.00
Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.
Peterle pisal Kučanu
04. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes predsedniku Milanu Kučanu poslal pismo, v katerem ga ponovno poziva, naj "v skladu z nedvoumno dikcijo 46. člena zakona o zunanjih zadevah podpiše ukaze o odpoklicu" veleposlanikov "in tako vzpostavi zakonito stanje," so sporočili iz MZZ.
Sojenje v Zagrebu preloženo
03. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču so na 17. oktober preložili za danes
Suhartov sin priznal krivdo
03. 10. 2000 00.00
Tommy, najmlajši sin nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta, ki je bil zaradi korupcije obsojen na 18 mesecev zapora, je priznal krivdo in prosil predsednika za pomilostitev, je sporočil njegov odvetnik. Gre za prvega člana Suhartove družine, ki je priznal, da je kriv za podkupovalno afero.
Kučan med pomurskimi podjetniki
02. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se je med današnjim obiskom v Pomurju udeležil srečanja Kluba menedžerjev in podjetnikov Murska Sobota, ki so razpravljali na temo Razvojne priložnosti pokrajine ob Muri v evropskih povezovalnih tokovih. Gostitelji so predstavili razmere v gospodarstvu regije, njeno znanje in priložnosti, razvojne projekte in financiranje, potrebe in možnosti regionalne strukturne politike v perspektivi pridruževanja Evropski uniji, pa tudi predlog zakona o pokrajini Pomurje, ki je med dvanajstimi slovenskimi pokrajinami po podatkih o razvitosti na zadnjem mestu.