državam
Prepoved uvoza italijanske govedine
26. 01. 2001 00.00
Seznam držav, iz katerih je prepovedan uvoz govedi ter izdelkov njihovega izvora, se bo jutri razširil na 11 držav. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč v zadnji številki Uradnega lista objavilo uredbo, po kateri se desetim evropskim državam, iz katerih je prepovedano uvažati pošiljke goveda, mesa, izdelkov in surovin, ki izvirajo od govedi, pridružuje še Italija. V tej državi so namreč sredi januarja odkrili prvi primer bolezni norih krav po letu 1994.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Konferenca evropskega leta jezikov
24. 01. 2001 00.00
V Grand hotelu Emona v Portorožu bo danes potekala Uvodna konferenca evropskega leta jezikov 2001.
Sprejet akt o ustanovitvi Regionalne ustanove
11. 01. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela akt o ustanovitvi Regionalne ustanove - Centra za razvoj financ, ki bo zagotavljala izobraževanje in strokovno pomoč pristojnim institucijam na območju držav nekdanje Jugoslavije ter držav jugovzhodne Evrope pri izvedbi reform javnih financ. Center naj bi z delom začel v aprilu.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Evropski parlament sprejel proračun
14. 12. 2000 00.00
Evropski parlament je danes sprejel proračun Evropske unije za prihodnje leto, ki predvideva za 3,5 odstotka več odhodkov kot lanski proračun. Proračun znaša 96,2 milijarde evrov prihodkov in 92,5 milijarde evrov odhodkov. Proračun predvideva tudi črpanje iz "fleksibilne proračunske rezerve" za financiranje pomoči Srbiji, ob tem pa ni predvideno zmanjšanje pomoči drugim balkanskim državam.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Deklaracija o trgovini z ljudmi
13. 12. 2000 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je danes v Palermu ob robu konference ZN, posvečene boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisal deklaracijo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo o preprečevanju trgovine z ljudmi na tem območju. Ob Sloveniji so jo podpisale še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Vlada zadovoljna z izkupičkom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija je v Nici iztržila sedem poslancev v parlamentu, svojega komisarja v Evropski komisiji in še 4 glasove v ministrskem svetu. Po mnenju slovenske vlade je to dober izkupiček. Nekatere majhne države pa menijo, da je nova pogodba napisana v prid velikim državam in so z razdelitvijo glasov v ministrskem svetu, kjer se sprejemajo pomembne odločitve nezadovoljne.
Slovenija zadovoljna z dogovori
11. 12. 2000 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izrazil zadovoljstvo z dogovori o institucionalnih reformah, ki jih je za izvedbo širitve na vrhu v Nici sprejela Evropska unija. "Stališča, ki jih je pred vrhom zagovarjala Slovenija, so v teh dogovorih sprejeta. Bistveno pa je, da bo EU od konca leta 2002 sposobna sprejemati nove članice," je v prvem odzivu dejal minister Bavčar.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Slovenija bo pomagala Hrvaški
29. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Janez Potočnik se je danes v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem. Potočnik je po srečanju izjavil, da je Slovenija pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje s pogajanj z EU, ker je v skupnem interesu obeh držav, da čimprej vstopita v unijo. Potočnik se je sestal tudi z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico, popoldne pa naj bi predaval še o tehniki pogajanj z EU.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Pomoč prizadetim na Bovškem
24. 11. 2000 00.00
Vlada je sklenila, da bo za sanacijo plazu na Bovškem pripravljen poseben intervencijski zakon, sprejela pa je tudi sklepa o prerazporeditvi sredstev. Prizadetim pa so na pomoč priskočile tudi druge institucije.
Slovenija je lahko za vzgled
21. 11. 2000 00.00
Če bo Sloveniji uspelo ohraniti obstoječi sistem socialne varnosti, bo lahko zgled drugim državam Evropske unije, je poudarila parlamentarna podsekretarka za socialne zadeve pri britanski vladi Angela Eagle med pogovori z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Mihom Brejcem. Gostja je izrazila zadovoljstvo nad slovenskim sistemom dajatev na področju družine in socialnih zadev in programom boja proti revščini. Parlamentarna podsekretarka pa se je še posebej zanimala za ureditev porodniških nadomestil. Te so v Veliki Britaniji uvedli šele zaradi direktive EU, pred tem pa takšne ureditve niso poznali.
Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Motnje na spletnem omrežju v ZRJ
19. 11. 2000 00.00
Uporabniki spletnega omrežja v ZRJ se zadnje dni soočajo s prekinitvami zvez in velikimi motnjami na spletnem omrežju. Pravi kaos na spletnem omrežju se je začel 2. novembra, vendar je težko priti do pravih informacij o vzrokih in posledicah teh motenj, kajti srbski strežniki neradi javno govorijo o tem problemu, čeprav so po grobih ocenah doslej utrpeli za približno 100.000 nemških mark škode. Škoda ni prizanesla niti Črni gori in še nekaterim državam v regiji, kar je posledica "objestnosti fantov", je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na enega izmed sicer številnih srbskih strežnikov.
Deset let od konca hladne vojne
19. 11. 2000 00.00
Hladna vojna, ki je zaznamovala svetovno politiko v obdobju od leta 1945 do 1990, se je uradno končala 19. novembra 1990, ko so članice zveze NATO in Varšavskega pakta po dveh letih pogajanj podpisale Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Gre za ključni dokument evropske varnosti v obdobju po hladni vojni, ki je predvidel obsežno zmanjšanje vojaškega potenciala v Evropi ter uničenje več kot 50.000 kosov orožja in vojaške opreme.
Kmalu normalizacija odnosov?
15. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je po vsakoletni razpravi o položaju v BiH soglasno sprejela daljšo resolucijo, pri čemer je za Slovenijo pomemben del preambule, v kateri se poudarja pomen normalizacije odnosov med državami naslednicami SFRJ, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov brez pogojevanja na podlagi pravne enakopravnosti vseh petih naslednic.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.
Sprejeli predlog proračuna EU
26. 10. 2000 00.00
Evropski parlament je danes v prvem branju sprejel predlog proračuna Evropske unije za prihodnje leto, vendar pa so predvideni odhodki proračuna, ki ga je sprejel parlament, višji od predloga, ki ga je oblikoval svet ministrov. Evropski poslanci so podprli predlog, ki predvideva proračunske odhodke v višini 94,7 milijarde evrov, medtem ko je ministrski svet predlagal, da bi ti znašali 92,5 milijarde evrov. Evropska komisija je v svojem predlogu predvidela proračunske odhodke v višini 93,9 milijarde evrov.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Lubbers novi komisar ZN za begunce
26. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je za novega Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), ki bo na položaju nasledil Sadako Ogato, predlagal nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa. Njegovo nominacijo mora zdaj z glasovanjem potrditi še Generalna skupščina ZN. Annan je obenem imenoval tudi novo izvršno direktorico Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Thorayo Ahmed Obaid iz Saudove Arabije, ki pa potrdila v Generalni skupščini ne potrebuje.