državam
Nove grožnje islamskih skupin ZDA
19. 08. 1998 15.20
Skupina, ki sebe imenuje Islamska mednarodna fronta za boj proti Judom in križarjem, je objavila nove grožnje Združenim državam Amarike, v današnji izdaji piše dnevnik Al-Hajat v arabskem jeziku, ki izhaja v Londonu. Omenjene grožnje, da se bodo ''nedavne akcije v okviru svetega boja proti ZDA nadaljevale, vse dokler se ameriške sile ne bodo umaknile z muslimanskih ozemelj'', so prejeli v časnikovem uredništvu v Kairu.
Ruski in azijski problemi so po Kohlovem mnenju rešljivi
17. 08. 1998 14.06
Nemški kancler Helmut Kohl je o gospodarskih problemih Rusije in nadaljevanju finančne krize v Aziji danes dejal, da sicer povzročajo zaskrbljenost, vendar se jih da rešiti.
45. obletnica prvega poskusa z vodikovo bombo
12. 08. 1998 12.12
Pred 45. leti je Rusija izvedla prvi poskus z vodikovo bombo, ki jo je izumil Andrej Saharov. Leta 1953 je tako na kazahstanskem poligonu v Semipalatinsku eksplodirala 400-kilotonska bomba, s čimer je tedanja Sovjetska zveza Združenim državam Amerike prevzela monopol nad termonuklearnim orožjem, je povedal namestnik ministra za jedrsko energijo Viktor Mihail.
200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma
09. 08. 1998 09.42
Nemčija je pod pritiskom judovskih predstavnikov in ameriških odvetnikov, še posebej po padcu t.i. železne zavese, včeraj sporočila, da bo namenila 200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma, ki doslej niso prejele še nobene odškodnine, ker so po drugi svetovni vojni živele v komunističnih državah. Nekdanja zahodna Nemčija je sicer državam, ki so po drugi svetovni vojni sodile pod okrilje Sovjetske zveze, že izplačala 1,8 milijarde mark, vendar pa ni denar nikdar prišel v roke posameznikov, ki so trpeli v času nacizma. Po judovskih in nekaterih drugih ocenah naj bi bilo takšnih žrtev v vzhopdnoevropskih državah najmanj 45.000. Iz omenjenega sklada naj bi zdaj izplačali odškodnino 18.000 ljudem. Skupno je Nemčija za preživele žrtve nacističnega režima doslej namenila že več kot 100 milijard mark.
Albrightova obljubila pomoč azijskim državam
27. 07. 1998 12.52
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je azijskim državam, ki jih je prizadela huda gospodarska kriza, obljubila, da bodo Združene države podprle dodatne programe pomoči. Prebroditev krize je tudi v varnostnem interesu ZDA, je danes na regionalni konferenci Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Manili poudarila Albrightova.
Bo azijska kriza vplivala tudi na evropsko gospodarstvo?
21. 07. 1998 16.39
Po mnenju Evropske investicijske banke državam Srednje in Vzhodne Evrope, ki se potegujejo za članstvo v Evropski uniji, ne grozijo vplivi finančne krize, ki je zajela Vzhodno Azijo. Wolfgang Roth, podpredsednik EIB je na zasedanju Evropskega parlamenta izrazil le zaskrbljenost zaradi bolgarskega in romunskega ekonomskega sistema, hkrati pa je ovrgel vse možnosti vplivanja azijske krize na evropsko ekonomijo.
Predsednik Kučan pri španskem kralju
15. 07. 1998 19.08
Predsednik republike Milan Kučan, ki je danes začel tridnevni delovni obisk v Španiji, se je takoj po prihodu v Madrid sestal s španskim kraljem Juanom Carlosom. S soprogo Štefko sta bila gosta na zasebnem kosilu pri španskem kraljevem paru v palači Zarzuela, uradni kraljevi rezidenci na obrobju Madrida.
Duisenberg: ''Cilj je notranja stabilnost evra''
07. 07. 1998 10.13
Predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg je v pogovoru za današnji Le Figaro dejal, da bo prednostna naloga banke ''notranja stabilnost evra, stabilnost cen znotraj denarne unije''. ''Če bomo to dosegli in če bo Združenim državam uspelo obvladati inflacijo, ni razloga, zakaj se evro in dolar v medsebojnem odnosu ne bi stabilizirala,'' je še dejal in menil, da bi lahko imele države postopno svoje devizne rezerve v evru.
V ponedeljek začetek mednarodne konference za učitelje podjetništva
21. 06. 1998 11.28
V Svetovnem trgovinskem centru (WTC) v Ljubljani bo od 22. do 26. junija potekala 6. mednarodna konferenca za učitelje in svetovalce podjetništva in managementa z naslovom Umetnost podjetništva (The Art of Entrepreneurship), ki sta jo pripravila podjetniško izobraževalni center GEA College iz Ljubljane in Visoka strokovna šola za podjetništvo iz Portoroža skupaj z Babson Collegeom iz Bostona.
Srečanje visokih predstavnikov evropskih uprav za jedrsko varnost v Ljubljani
18. 06. 1998 13.17
V Ljubljani poteka od 17. do 19. junija srečanje Concert Group, ki jo sestavljajo visoki predstavniki uprav za jedrsko varnost iz EU, iz držav srednje in vzhodne Evrope ter držav nekdanje Sovjetske zveze (SZ). Med 45 udeleženci srečanja so tudi visoki uradniki komisije EU iz Bruslja in visoki predstavniki mednarodne agencije za jedrsko varnost z Dunaja. Tokratni program zajema sprejem memoranduma o pravilih delovanja skupine, predstavitev izboljšav v delovanju nacionalnih upravnih organov, problematiko in izmenjavo izkušenj o pregledih varnostnih poročil ter celodnevni ogled nuklearke Krško.
Volitve na Češkem ob prisotnosti tujih opazovalcev
16. 06. 1998 09.06
Predčasne češke volitve, ki bodo v petek in v soboto, bo nadzorovala tudi skupina 20 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, je sporočilo zunanje ministrstvo v Pragi. Ministrstvo je v sporočilu poudarilo, da želi biti Češka na ta način zgled državam, ki zavračajo navzočnost tujih opazovalcev na volitvah.
Dnevi slovenskega sodstva v Portorožu
12. 06. 1998 09.05
Približno 300 slovenskih sodnic in sodnikov se je včeraj popoldne v kongresnem centru Hotela Emona v Portorožu zbralo na Dnevih slovenskega sodstva. Izobraževalni del letošnjega sodniškega srečanja, pri njegovi organizaciji poleg Slovenskega sodniškega društva letos prvič sodeluje tudi ljubljanska pravna fakulteta, se bo začel z jutrišnjim posvetovanjem s temo Vloga nacionalnega sodstva v evropski skupnosti, na njem pa bodo poleg domačih predavali tudi tuji strokovnjaki s pravosodnega področja.
Severna Koreja zagrozila z obnovo jedrskega programa
14. 05. 1998 16.41
Severna Koreja je Združenim državam Amerike zagrozila z obnovo svojega jedrskega programa. Severnokorejski veleposlanik v Pekingu Chu Chang-jun je danes opozoril na domnevna zavlačevanja pri izpolnjevanju ameriških zagotovil glede gradnje jedrskih reaktorjev na lahko vodo.
Berlin: Clinton in Kohl od 50. obletnici vzpostavitve zračnega mostu
14. 05. 1998 16.38
Na današnji slovesnosti ob 50. obletnici vzpostavitve zračnega mostu z Zahodnim Berlinom se je nemški kancler Helmut Kohl Združenim državam Amerike in zaveznicam zahvalil za njihovo zavzemanje pri obrambi svobode Nemčije in Berlina v času hladne vojne. Slavnosti se je udeležil tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki je Nemce in Američane pozval, naj se učijo iz izkušnje berlinskega zračnega mostu in se vedno borijo za svobodo. "Boj za svobodo se nikoli ne konča," je poudaril Clinton.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Slovenke bodo branile zlato
15. 04. 1998 16.33
Kegljaška zveza Slovenije (KZS) bo od 9. do 16. maja v Celju gostila 22. svetovno prvenstvo (SKEP Celje 98), ki se ga bo udeležilo 19 držav; 18 v moški in ženski konkurenci - Švica bo nastopila le z moško reprezentanco, Bolgari pa le z žensko -, vprašljiv pa je še nastop najboljše selekcije iz Argentine. Na prvenstvu bo slovenska ženska reprezentanca branila zlato kolajno z zadnjega prvenstva v Pragi na Češkem.
Clinton se je poklonil žrtvam apartheida
28. 03. 1998 13.11
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je na obisku v Južni Afriki, je obiskal črnsko predmestje Johannesburga Soweto. Tam je položil venec k spomeniku Hectorja Petersona ter se tako poklonil žrtvam apartheida. V pogovoru z južnoafriškimi poslovenži pa je Clinton napovedal, da bodo ZDA odpisale del dolgov državam črne Afrike.
Najnovejše orožje trgovcev z mamili - aligatorji
19. 03. 1998 09.02
Ko je detektiv protinarkotičnega voda policije v New Bedfordu Victor Mendes prejšnji mesec vdrl v sumljivo hišo, je iskal kokain in denar. Ni pa pričakoval aligatorja. Ti so, kot je povedal Mendes, novi statusni simbol trgovcev z mamili, ki jim služijo kot orožje za zastrahovanje. V zadnjih treh mesecih se je policija v tem pristaniškem mestu soočila že s štirimi aligatorji in kajmani, krokodili s širokimi gobci. V koloradskem Lakewoodu so morali policisti lani zadaviti 1,2-metrskega Sweetija (Sladkorček), preden so lahko izpraznili skladišče. V Connecticutu se je nek trgovec z malimi živalmi začasno prelevil plazilsko varuško. V San Franciscu so iz živalskega vrta ukradli kajmana, slovečega po "okrutnih bliskovitih napadih".
Minister Rop pri predsedniku države
17. 03. 1998 17.36
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa. Razpravljala sta o konceptualnih, proceduralnih, socialnih in političnih vidikih reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Minister Rop je predsednika seznanil s stanjem v zvezi z dogovarjanjem o izhodiščih reforme s posameznimi interesnimi skupinami ter s socialnimi partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta, so sporočili iz urada predsednika republike. Predsednik Kučan je poudaril nujnost usklajevanja in dogovarjanja, da bi dosegli potrebno medgeneracijsko "družbeno pogodbo" in čimširše soglasje v slovenski družbi za izvedbo reforme. Sogovornika sta se strinjala, da obstoječi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more zagotavljati socialne varnosti na dolgi rok in omogočati potrebnega nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije. Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja je po njunih besedah poleg drugih pomembnih reform sestavni del prostopne strategije Slovenije za vključitev v Evropsko unijo zaradi zahtev, ki jih ta postavlja državam kandidatkam.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
Titanik zaslužil rekordno milijardo dolarjev
04. 03. 1998 16.19
Film Titanik kanadskega režiserja Jamesa Camerona je kot prvi film v zgodovini prebil magično mejo milijardo dolarjev zaslužka širom sveta, so sporočili iz producentske hiše The 20th Century Fox.
Gingrich za ostrejši odnos ZN do Iraka
01. 03. 1998 11.01
Vodja republikanske večine v ameriškem kongresu Newt Gingrich je Združene države včeraj pisno pozval, naj z vetom zavrnejo vsako resolucijo Združenih narodov, ki ne bi predvidevala takojšnje vojaške akcije v primeru, če bi Bagdad oviral delo skupine za nadzor iraškega orožja za množično uničevanje. Gingrich je negativno ocenil stališče Francije in Rusije do resolucije Varnostnega sveta ZN, ki bi Združenim državam dopustila, da Irak "izpostavi zelo resnim posledicam", če ne bi spoštoval sporazuma z ZN. "Franciji in Rusiji ali katerikoli drugi državi ne moremo dovoliti, da bi naše legitimno delovanje oslabila s ciničnimi poskusi pridobitve diplomatske ali trgovinske prednosti pri iraškem režimu", je v izjavi zapisal Gingrich.
Izrael ponovil podporo ZDA v iraški krizi
20. 02. 1998 17.15
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes ponovil svojo podporo Združenim državam Amerike v iraški krizi in ocenil, da se je njegova država pripravljena soočiti z vsakršno možnostjo.
Bahrejn nasprotuje napadu na Irak
17. 02. 1998 09.40
Bahrejn se je danes priključil ostalim državam v Perzijskem zalivu, ki nasprotujejo vojaškemu napadu na Irak ter se zavzemajo za diplomatsko rešitev iraške krize. Bahrejnski prestolonaslednik princ šejk Hamad bin Isa al-Halifa je za domačo tiskovno agencijo Gulf News Agency izjavil, da bi morali dati prednost diplomaciji in mirni rešitvi krize, ne glede na to, kako težko bo to doseči. Izrazil je bojazen, da bi druga alternativa pomenila katastrofo za to območje, arabski svet in Bližnji vzhod. Po njegovem mnenju so razmere zdaj drugačne kot so bile leta 1991 v času iraške invazije na Kuvajt.
Clinton in Blair svarita Irak
08. 02. 1998 09.58
Ameriški predsednik Bill Clinton in britanski premier Tony Blair sta v skupnem radijskem nagovoru v soboto posvarila Irak pred odločnimi ukrepi. Blair je tudi napovedal, da bo Velika Britanija v Kuvajtu namestila osem bojnih letal tornado. Clinton je sinoči telefoniral tudi saudskemu kralju Fahdu. Kot je poročala saudska tiskovna agencija, sta sogovornika poudarila tesne odnose med državama, ostale podrobnosti pogovora pa niso znane. V Zaliv bo danes pripotoval ameriški obrambni sekretar William Cohen, ki bo obiskal Saudovo Arabijo in Kuvajt. Kuvajt je Združenim državam že obljubil pomoč pri morebitnem napadu na Irak, včeraj pa je sporočil, da je še 24.000 vojakov v stanju pripravljenosti pred morebitnim iraškim napadom. Že od četrtka je namreč v pripravljenosti 16.000 kuvajtskih vojakov. Iranski predsednik Mohamad Hatami in generalni sekretar Organizacije islamske konference Azedine Laraki pa sta na nedavnem srečanju v Iranu vse strani pozvala na mirno rešitev iraške krize, Irak pa pozvala, naj spoštuje resolucije ZN.
Sporazum o sodelovanju med GZS in GZJ bo podpisan do konca leta
05. 02. 1998 16.44
Sporazum o sodelovanju med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Gospodarsko zbornico Jugoslavije (GZJ) bo podpisan do konca leta, do poletja pa bo prišla na obisk v Slovenijo jugoslovanska gospodarska delegacija, so se na današnjih pogovorih dogovorili predstavniki slovenske in jugoslovanske gospodarske zbornice.
Države Srednje Amerike skupaj z ZDA proti tihotapljenju arheoloških najdb
28. 01. 1998 09.53
Države Srednje Amerike se bodo skupaj z Združenimi državami borile proti ropanju in tihotapljenju arheoloških najdb. To so včeraj sklenili na konferenci v kostariški prestolnici San Jose. Po besedah kulturnega ministra Kostarike Arnolda More se s tihotapljenjem tovrstnih predmetov ukvarja močna ter s helikopterji in sodobnim orožjem opremljena tihotapska mreža, ki se povezuje tudi z vlado in policijo. Ameriški veleposlanik v San Joseju Thomas Dodd je poudaril pripravljenost svoje vlade, da državam Sredje Amerike pomaga pri reševanju njihovih kulturnih dobrin.
Papež dopotoval na Kubo
22. 01. 1998 16.03
Papež Janez Pavle II. je sinoči po našem času prispel na prvi in obenem zgodovinski obisk na Kubo. Na havanskem letališču so ga pozdravili kubanski voditelj Fidel Castro in lokalni dostojanstveniki.
Podpisali listino o ameriško-baltskem sodelovanju
17. 01. 1998 10.38
Predsedniki treh baltskih držav so sinoči v Washingtonu z ameriškim predsednikom Billom Clintonom podpisali listino o ameriško-baltskem sodelovanju. Listina, ki so jo podpisali latvijski predsednik Guntis Ulmanis, estonski Lennart Meri in dosedanji litovski predsednik Algirdas Brazauskas, baltskim državam zagotavlja ameriško podporo pri morebitnem vključevanju v zvezo NATO, ki ostaja njihov najvišji cilj, o katerem pa sosednja Rusija še vedno noče nič slišati. Podpis listine je pozdravil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, ki je baltskim državam zagotovil tudi poljsko podporo.
Vajgl poudaril potrebo po individualni obravnavi kandidatk pri vključevanju v NATO
16. 01. 1998 14.32
Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl je danes na mednarodni konferenci o širitvi zveze NATO v Bruslju poudaril, naj bodo države, ki si prizadevajo za vstop v zavezništvo, obravnavane individualno, glede na lastne zasluge, in ne skupinsko.