države naslednice
Prvi konkretni dogovor o nasledstvu
11. 04. 2001 00.00
Tridnevna pogajanja o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki so potekala za zaprtimi vrati v Bruslju, so sklenjena. Mednarodnemu posredniku na pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ siru Arthurju Wattsu je tokrat v Bruslju, po nizu neuspešnih srečanj z vsemi delegacijami držav naslednic, pogajanja le uspelo premakniti z mrtve točke. Petim naslednicam nekdanje Jugoslavije se je v Bruslju uspelo dogovoriti o delitvi okrog 480 milijonov dolarjev vrednega zlata, vrednostnih papirjev in deviz, hranjenih pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Sloveniji naj bi pripadalo 17 odstotkov ''zlatega nasledstva''.
Novi krog nasledstvenih pogajanj
09. 04. 2001 00.00
Dogovor o razdelitvi zlata v Baselski banki, arhivov in dogovor o pokojninah naj bi po pričakovanjih slovenske strani dosegle države naslednice nekdanje SFRJ dosegle na današnjih pogajanjih v Bruslju. Slovenske pogajalce vodi Miran Mejak, srečanje pa bo poteklo ob posredovanju Arthurja Wattsa, britanskega pravnega izvedenca.
Novo vodstvo ljubljanske SDS
31. 03. 2001 00.00
Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.
Pogajanja se nadaljujejo
22. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki danes v Ljubljani nadaljujejo tridnevna pogajanja pod vodstvom mednarodnega posrednika sira Arthurja Wattsa, so dopoldne govorili predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah. Danes so udeleženci srečanja, ki delajo za tesno zaprtimi vrati, še manj zgovorni kot ob včerajšnjem začetku pogajanj, izvedelo pa se je, da jugoslovanska delegacija (še) ni predstavila napovedanega in težko pričakovanega poročila o trenutnem stanju skupnih deviznih rezerv. Po nekaterih napovedih naj bi o tem govorili popoldne.
Pogajalci danes o pokojninah
22. 02. 2001 00.00
Drugi dan pogajanj o nasledstvu nekdanje SFR Jugoslavije, ki potekajo v Ljubljani, so se predstavniki petih držav naslednic pogovarjali predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah fizičnih in pravnih oseb. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi pogovore o teh vprašanjih pa tudi drugih točkah dnevnega reda nadaljevali jutri.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Kmalu pogajanja o Prevlaki
15. 02. 2001 00.00
Zvezni zunanji minister ZRJ Goran Svilanović je ocenil, da so odnosi med ZRJ in Hrvaško boljši, kot pa so bili. Tako se bodo lahko kmalu začeli pogovori o "celoti meja" med državama, pri tem bi Prevlaka bila le eno od vprašanj. Svilanović je ocenil, da je bil lanski črnogorski predlog o Prevlaki dober in da bi ga kazalo upoštevati. Do pogovorov naj bi prišlo čimprej. Enako je tudi glede sukcesije, pri kateri se po Svilanovićem mnenju pozablja dejstvo, da morajo države naslednice med seboj deliti tudi probleme, ki so pri tem nastale in skušati razlike obrniti v prednosti, ki jih prinašajo dobrososedski odnosi. Po Svilanovićevem mnenju je ena od zavor pri izboljšanju odnosev s Hrvaško tudi vprašanje aretacij obtoženih za vojne zločine, predvsem "vukovarske trojice". Svilanović je dejal, da nihče ne zanika zločinov, vendar pa obstaja v javnosti več pogledov in več dejstev o posameznih dogodkih. Zavzel se je za akcijo, v kateri bi se povedala resnica o zločinih posameznih Srbov, o zločinih posameznih Hrvatov, ali zločinih posameznih tretjih strani. To naj bi po njegovem bila naloga "komisije za resnico".
Napredek v odnosih z ZRJ
02. 01. 2001 00.00
Konec leta 2000 je po dolgem času prinesel napredek tako v dvostranskih odnosih med Slovenijo in ZR Jugoslavijo kot v nasledstvenih pogajanjih. Tako sta deset let po razpadu nekdanje skupne države Slovenija in ZRJ 9. decembra vzpostavili polne diplomatske odnose, konec zadnjega lanskega meseca pa so naslednice nekdanje SFRJ na srečanju v Bruslju obnovile poldrugo leto zamrznjena pogajanja o nasledstvu. Vzrok za oboje pa tiči predvsem v političnih spremembah v ZRJ.
Kučan o slovenski prihodnosti
26. 12. 2000 00.00
Vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, meni predsednik republike Milan Kučan. Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, je predsednik v prednovoletnem pogovoru za STA, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja o slovenski zunanji politiki, izrazil željo, "da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih", politične spremembe v Srbiji pa lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo.
Slovenija in ZRJ podpisali sporazum
09. 12. 2000 00.00
Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
ZRJ nova članica ZN
02. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Bajuk odgovarja Zagožnu
09. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je v zvezi z izjavo predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, da naj bi vlada odslej opravljala le tekoče posle, ponovno poudaril pomen spoštovanja pravne države in pravnega reda. Po njegovem mnenju je delovanje vlade v ustavi in zakonih namreč jasno določeno. Dodal je, da bo vlada, "tudi če je predvolilni čas in z njim povezana vročica blizu vrhunca, delovala, kot mora do izvolitve naslednice."
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Panić s Kučanom o prihodnosti Srbije
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je ob robu vrha tisočletja na sedežu OZN v New Yorku srečal tudi z nekdanjim premierom ZR Jugoslavije Milanom Panićem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti Srbije po skorajšnjih volitvah ter o tem, kaj je mogoče s skupnimi napori storiti, da bi na volitvah zmagala demokratična opozicija.
Protiteroristični center držav SND
22. 06. 2000 07.48
Na včerjašnjem enodnevnem vrhunskem srečanju v Moskvi so predsedniki držav članic Skupnosti neodvisnih držav (SND) ustanovili protiteroristični center in precej pozornosti posvetili načrtom za prostotrgovinsko območje med državami SND.
Kako urediti financiranje kulture?
22. 01. 2000 09.36
Zakon o izvrševanju proračuna je razjasnil tudi v zadnjem obdobju dokaj živahne polemike o tem, kako urediti financiranje tistih kulturnih zavodov, katerih (so)ustanoviteljice so občine in so od lani bolj ali manj odvisni od njihove ''dobre volje''.
Resolucija o nasledstvu v sklepni fazi
07. 12. 1999 11.28
Pobuda treh držav nekdanje Jugoslavije - Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije - za sprejem resolucije v Generalni skupščini ZN o ureditvi nasledstva nekdanje skupne države v svetovni organizaciji se po besedah diplomatskih virov bliža h koncu. Pobudnice so doslej uspele zagotoviti podporo okrog 80 držav, za njimi pa stojijo tudi ZDA, ki resolucijo jemljejo kot novo obliko pritiska na režim v ZRJ oziroma kot sporočilo Srbom in Črnogorcem, da bodo s sedanjim režimom v Beogradu samo še izgubljali.
Rusija odločno proti vstopu nekdanjih sovjetskih republik v NATO
23. 12. 1998 12.22
Ruski premier Jevgenij Primakov je danes izrazil odločno nasprotovanje temu, da bi države naslednice Sovjetske zveze vstopile v zvezo NATO. Kot je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal Primakov danes v kazahstanskem glavnem mestu Astana, bi morala Rusija v tem primeru sprejeti ''vrsto protiukrepov''.
Ali bo o razdelitvi premoženja nekdanje Jugoslavije odločilo arbitražno sodišče?
13. 11. 1998 13.45
Utegne se zgoditi, da bo mednarodna skupnost ustanovila arbitražno sodišče, ki bo odločilo o razdelitvi premoženja nekdanje Jugoslavije, ki naj bi znašalo približno 200 milijard ameriških dolarjev. Do tega bo prišlo, če se države naslednice o tem ne bodo sporazumele na sestanku, ki bo v Madridu v sredini naslednjega meseca. Sir Arthur Watts je novinarjem povedal, da bodo torej rezultati pogovorov na tem sestanku najpomembneje prispevali k odločitvi o ustanovitvi arbitražnega sodišča, ki bi odločilo o razdelitvi premoženja bivše Jugoslavije med njene naslednice.
Obisk iz ZR Jugoslavije
08. 03. 1998 10.56
Jutri, v ponedeljek, 9. marca, bodo v Ljubljani potekali pogovori predstavnikov slovenskega zunanjega ministrstva in ministrstva za zunanje zadeve Zvezne republike Jugoslavije. Delegaciji se bosta pod vodstvom visokih predstavnikov obeh ministrstev pogovarjali tudi o možnostih za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama.
Pogajanja o nasledstvu - predvsem o zlatu
04. 02. 1998 17.12
Slovenska delegacija se je danes na pogajanih o nasledstvu v Bruslju znova zavzela za začetek parcialne delitve nekdanjega skupnega premoženja, kar je tako v skladu z memorandumom o nasledstvu, ki ga je oblikoval mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts, kot s sklepi z decembrskega zasedanja mednarodnega sveta za nadzor izvajanja mirovnih sporazumov na območju nekdanje Jugoslavije (PIC), je po prvem delu pogajanj povedal vodja slovenske pogajalske ekipe Miran Mejak.
Kučan zavrača t.i. lustracijske dokumente in predlaga sprejetje deklaracije z obsodbo povojnih množičnih pobojev
27. 11. 1997 12.02
Predsednik republike Milan Kučan je na dopoldanski novinarski konferenci podrobneje pojasnil svoje odklonilno stališče, ki ga je včeraj poslal državnemu zboru, o t.i. lustracijskih dokumentih in opozoril na svoj predlog, po katerem naj državni zbor v imenu Slovenije kot države naslednice sprejme deklaracijo o odnosu države Slovenije do pretekle medvojne in povojne zgodovine na slovenskih tleh ter izrazi obsodbo izvensodnega množičnega poboja po koncu druge svetovne vojne in svoje obžalovanje, da se je to zgodilo.