države
Ameriška odposlanca Holbrooke in Gelbard na Kosovu
11. 05. 1998 08.36
Po obisku v Beogradu sta se včeraj v Prištini mudila ameriški odposlanec Richard Holbrooke in posebni odposlanec ameriškega predsednika Billa Clintona za območje nekdanje Jugoslavije Robert Gelbard. Ameriška odposlanca sta se danes dvakrat sestala s predsednikom Demokratske zveze Kosova Ibrahimom Rugovo, pogovarjala pa sta se tudi s petnajstčlansko skupino za pogajanja s srbsko stranjo za rešitev kosovskega vprašanja.
Začetek sestanka finančnih in zunanjih ministrov G-8
09. 05. 1998 10.10
V Londonu so se na ločenih sestankih včeraj srečali zunanji in finančni ministri skupine industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) in Rusije. Dvodnevni sestanek služi predvsem kot priprava na srečanje predsednikov in premierov držav G-8, ki bo prihodnji teden v britanskem Birminghamu. Osrednje teme posvetovanj bodo finančna kriza v Aziji in njene posledice v Evropi, krizna območja v svetu, človekoljubna pomoč in okoljevarstvena vprašanja.
Hitrejša gospodarska rast v državah Vzhodne Evropi
09. 05. 1998 09.59
Države srednje in vzhodne Evrope kot tudi države iz prostora nekdanje Sovjetske zveze bodo v letu 1998 imele večjo stopnjo gospodarske rasti, napovedujejo strokovnjaki Evropske banke za obnovo in razvoj. Povprečna stopnja rasti bruto družbenega produkta naj bi v državah v tranziciji znašala 2,5 odstotka. Lani se je v omenjenih državah BDP povečal v povprečju za 1,6 odstotka in je prvič po sedmih letih zabeležil rast. Največje rasti BDP-ja naj bi po predvidevanjih ustvarile Makedonija, Poljska, Madžarska ter baltiške države.
Dolgotrajna suša kazen božja
09. 05. 1998 09.39
Najhujša suša v zadnjih 15 letih je več kot 5.000 pridelovalcev riža v Maleziji včeraj spodbudila k molitvi za dež, ki jo je vodil sam predsednik vlade zvezne države Kelantan. Molitev je bila zadnja v seriji priprošenj k nebu, naj nakloni dež izsušenim riževim poljem v lasti več milijonov revnih družin. Mufti Šukri Mohamad pa je v svoji pridigi ob petkovih molitvah dejal, da je dolgotrajna suša Alahov opomin muslimanom zaradi njihovih grehov. Opozoril je, da muslimani zaradi suše ne bi smeli kriviti drugih.
Za uspešnost CD je zaslužna velika družina sodelavcev in podpornikov ustanove
08. 05. 1998 16.52
V okviru Cankarjevih dnevov, ki jih v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom (CD) prirejajo ob 122-letnici rojstva pomembnega pisatelja in dramatika, katerega ime nosi največja slovenska kulturna ustanova, je na slovesnem sprejemu za predstavnike države, mesta, poslovne partnerje, umetnike in druge sodelavce generalni direktor CD Mitja Rotovnik poudaril povezanost in soodgovornost širšega kroga in kulturno-gospodarskega zaledja za delovanje in poslanstvo CD ter pomen te ustanove za ta čas prepotrebno utrjevanje samozavesti Slovencev, Slovenk in pripadnikov narodnosti, za odprtost duha in večjo kakovost duhovnega življenja na Slovenskem. Rotovnik je nanizal tudi nekaj podatkov o lanski uspešni vsebinski in poslovni rasti ustanove, poudaril, da so lastni prihodki CD presegli tiste iz proračunskih virov ter da je obisk prireditev v CD znova presegel številko 400.000.
Rast nemških investicij v tujini
08. 05. 1998 08.18
Nemško gospodarstvo je lani po predhodnih podatkih v tujini neposredno investiralo 51,5 milijarde mark, kar je za približno 21 odstotkov več kot leta 1996. Po podatkih zveznega ministrstva za gospodarstvo je bilo največ neposrednih naložb namenjenih ZDA, sledijo pa jim Velika Britanija, Francija, Švica in Luksemburg. Izvoz kapitala nemških investitorjev v države tretjega sveta se je povzpel na rekordnih 7,5 milijarde mark. Zaradi finančne krize v Aziji pa so se za skoraj 40 odstotkov zmanjšale naložbe na tem območju, ki so znašale le 3,1 milijarde mark. Kot navaja ministrstvo za gospodarstvo, pa je porasel tudi obseg tujih neposrednih naložb v Nemčiji. Z borih 1,9 milijarde mark predlani se je njihov obseg v letu 1997 povzpel na 4,2 milijarde mark. Po mnenju ministra za gospodarstvo Guenterja Rexrodta so se naložbe v Nemčiji povečale predvsem zaradi strukturnih reform na področju davkov in drugih dajatev.
D-Day: Dan za dokumentarec v kinoteki
07. 05. 1998 08.37
V Slovenski Kinoteki bo 14. maja prvi večer iz cikla prireditev z naslovom D-Day: Dan za dokumentarec, ki bodo od maja do decembra v kinoteki potekali enkrat mesečno.
Na prvi seji se je sestala t.i. Podobnikova komisija
06. 05. 1998 16.59
Na svoji prvi seji se je danes sestala komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter za zavarovanje javnega interesa, ki jo vodi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.
Clinton in Prodi o Kosovu, evru in bilaterali
06. 05. 1998 07.42
Na uradnem obisku v Washingtonu se mudi italijanski premier Romano Prodi v spremstvu zunanjega ministra Lamberta Dinija. Drevi ju bo v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Bill Clinton.
Minister Frlec na zasedanju odbora ministrov SE o Kosovu
05. 05. 1998 16.49
V Strasbourgu se danes nadaljuje 102. zasedanje odbora ministrov Sveta Evrope (SE), ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. Kot je STA izvedela iz virov pri slovenski delegaciji, je minister v svojem govoru največ pozornosti namenil položaju v jugovzhodni Evropi, poudaril pa je tudi dragoceno vlogo SE, zlasti pri razvoju institucij demokratičnega sistema ter krepitvi zaupanja med narodi in manjšinami v jugovzhodni Evropi.
Vzpostavljen rdeči telefon med Kitajsko in Rusijo
05. 05. 1998 14.59
Med kitajskim predsednikom Jiangom Zeminom in njegovim ruskim kolegom Borisom Jelcinom so uradno vzpostavili vročo telefonsko povezavo. Tiskovni predstavnik pekinškega zunanjega ministrstva Zhu Bangzao je danes dejal, da gre za prvo neposredno telefonsko povezavo med kitajskim državnim poglavarjem in vodjo kakšne druge države. Minuli teden sta tudi ZDA in Kitajska dosegli dogovor o vzpostavitvi rdečega telefona, ki naj bi predvidoma začel poskusno delovati konec junija.
Leto sprememb za ustavno sodišče
05. 05. 1998 14.57
Predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm je danes predsednika države Milana Kučana obvestil, da se petim ustavnim sodnikom konec oktobra izteče mandat, je STA izvedela na ustavnem sodišču. Predsednik ustavnega sodišča namreč predsednika republike o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča obvesti najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata. Za ustavno sodišče je to leto leto sprememb, saj se bo zamenjalo kar sedem od devetih ustavnih sodnikov - doslej sta se zamenjala že dva, do konca leta pa se jih bo še pet. V začetku leta je funkcijo ustavne sodnice zasedla dr. Miroslava Geč-Korošec, ki je zamenjala ustavnega sodnika dr. Janeza Šinkovca, izvoljenega še po določbah stare ustave za mandatno dobo osmih let. Prvega aprila je funkcijo ustavne sodnice nastopila tudi Dragica Wedam-Lukić, ki je zamenjala ustavnega sodnika Janeza Snoja, ki je zahteval predčasno razrešitev zaradi upokojitve.
V Sloveniji se na delovnem obisku mudi delegacija ruskega ustavnega sodišča
04. 05. 1998 17.31
Delegacija ustavnega sodišča Ruske federacije, pod vodstvom predsednika omenjenega sodišča Marata V. Baglaya, je danes prispela na tridnevni delovni obisk v Sloveniji in s tem vrnila obisk slovenskemu ustavnemu sodišču.
Ukrajinski rudarji stavkajo
04. 05. 1998 17.08
Rudarji skoraj 30 ukrajinskih rudnikov so danes začeli stavko, saj že deset mesecev niso prejeli plač.
Krka uresničuje letošnje prodajne načrte
03. 05. 1998 10.31
V novomeški farmacevtski družbi Krka so v prvih letošnjih treh mesecih prodali za 13,8 milijarde tolarjev izdelkov, s čimer so že uresničili 26 odstotkov letnega načrta, so zapisali v Utripu, glasilu te družbe. Letos naj bi prodali za 53,7 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za desetino več kot lani. V strukturi prodaje v letošnjem prvem četrtletju zavzema farmacevtika 72-odstotni tržni delež, zelena zdravila imajo 15-odstotnega, veterina sedemodstotnega, kozmetika pa petodstotnega. Na območju nekdanje Sovjetske zveze je v tem obdobju Krka prodala 35 odstotkov svoje proizvodnje. Sledi domači trg z 22-odstotnim deležem, države nekdanje Jugoslavije z 18-odstotnim, višegrajska skupina z 16-odstotnim, na ostalih trgih pa Krka ustvari devet odstotkov svoje prodaje.
V Rusiji v petih letih tri- do petkrat več avtomobilov
03. 05. 1998 10.22
Število avtomobilov naj bi se v Rusiji v naslednjih petih letih povečalo od tri-do petkrat, s čimer se bo ta država po številu osebnih vozil na prebivalca uvrstila med industrializirane države, ki imajo 300 do 400 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Namestnik ministra za promet Anatolij Nasonov je dejal, da povečanje prometa na cestah ogroža prometno varnost, saj je lani v prometnih nesrečah izgubilo življenje skupno 27.000 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 178.000. Kljub temu pa se je število smrtnih žrtev lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za dobrih 6 odstotkov, število nesreč pa za 2,5 odstotka.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.
Suša na jugu Filipinov: 74 mrtvih
01. 05. 1998 10.47
V zadnjem mesecu je v mestu Pagalungan na filipinskem otoku Mindanao zaradi kolere in diareje umrlo deset otrok. Tako se je število žrtev suše, ki že od januarja pustoši po južnem delu države, povzpelo na 74, so danes sporočili uradni viri. Predstavnik zdravstvene službe je povedal, da so prebivalci pili onesnaženo vodo iz reke, saj je suša, ki jo povezujejo z vremenskim pojavom El Nino, izsušila vodnjake.
Al Gore prispel v Izrael
30. 04. 1998 14.47
Ameriški podpredsednik Al Gore je z današnjim prihodom v Izrael začel bližnjevzhodno turnejo, med katero se bo udeležil slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve izraelske države, v načrtu pa so tudi pogovori z vodilnimi izraelskimi in arabskimi predstavniki. Gore naj bi se dopoldne sešel z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, zvečer pa se bo na jeruzalemskem stadionu predvidoma udeležil slovesnosti ob Dnevu neodvisnosti. V Beli hiši so povedali, da je namen turneje, med katero bo ameriški podpredsednik poleg Izraela obiskal še Saudovo Arabijo, Egipt in Zahodni breg, pospešiti mirovni proces na območju.
Kitajska ZDA pozvala k ukinitvi sankcij
30. 04. 1998 10.12
Kitajska je Združene države pozvala, naj ukine vse sankcije, uvedene proti njej po krvavi zadušitvi demokratičnega gibanja leta 1989 v Pekingu. Sankcije so v nasprotju z razvojem odnosov, je danes po pogovorih ameriške državne sekretarke Madeleine Albright z državnim in partijskim voditeljem Jiang Zeminom v Pekingu povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tang Guoqiang. Albrightova se je pred tem sestala s premierom Zhu Rongjijem, s katerim sta načela predvsem gospodarska vprašanja, kot je na primer kriza v Aziji.
Nikoli dovolj prtljage
30. 04. 1998 07.38
James Ringley (47) iz ameriške zvezne države Teksas ima očitno zelo ostro oko in hitre reflekse, saj je v zadnjih osmih mesecih s tekočega traku na letališču Forth Worth-Dallas ukradel več kot 500 kosov različne prtljage, je sporočila lokalna policija. Ko so ga nazadnje ujeli, je Ringley izjavil, da je bil primoran krasti, ker je izgubil službo, žena pa je težko zbolela. Med hišno preiskavo je policija odkrila različne torbe, obleko, elektronske budilke, opremo za golf, orožje in na stotine drugih predmetov s seznama ukradenih stvari, ki so jih letališke oblasti dostavile policiji. Različne letalske družbe, katerih potniki so bili Ringleyeve žrtve, so morale oškodovancem skupno izplačati kar 660.000 doalrjev odškodnine.
Sprte strani v Afganistanu za ustanovitev islamskega sveta
29. 04. 1998 16.30
Na pogajanjih o rešitvi afganistanskega konflikta, ki potekajo v pakistanskem glavnem mestu Islamabad, so se skrajni islamski talibani in njihovi nasprotniki sporazumeli o ustanovitvi islamskega sveta. Ta naj bi se pogajal o prihodnosti države, je sporočil predstavnik Organizacije islamske konference (OIC) Ibrahim Saleh Bakar. Obe strani bosta sedaj predlagali svoje predstavnike za člane sveta.
Izrael praznuje 50-letnico
29. 04. 1998 16.15
V Izraelu se bodo danes zvečer začele slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve izraelske države.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Predsednik Atlantskega sveta Slovenije na Češkem
28. 04. 1998 19.23
Predsednik Atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je v okviru sodelovanja z Atlantsko komisijo Češke republike danes obiskal to češko organizacijo, so sporočili iz Atlantskega sveta Slovenije.
Izrael bo ob 50-letnici zaprl palestinska območja
28. 04. 1998 17.01
Izrael bo zaradi slovesnosti ob praznovanju 50. obletnice razglasitve neodvisne države Izrael od torka zvečer do sobote popolnoma zaprl vsa palestinska avtonomna območja. V tem času Palestinci iz Gaze in Zahodnega brega ne bodo mogli potovati v Izrael. Zaradi strahu pred terorističnimi napadi bo poleg tega po vsej državi, predvsem pa v Jeruzalemu, razmeščenih dodatnih 30.000 policistov.
Banderas bo igral Kemala Ataturka
27. 04. 1998 10.57
Eden največjih zapeljivcev s filmskih platen, španski igralec Antonio Banderas, bo igral utemeljitelja moderne Turčije Kemala Ataturka. Turški časnik Milijet je poročal, da je Banderas že sprejel vlogo, potem ko je prebral scenarij, ki so ga napisali na osnovi knjige britanskega zgodovinarja Lorda Kinrossa. Knjigo o Kemalu Ataturku je objavil leta 1964, film pa bo snemal sin pokojnega igralca Lawrenca Oliviera, Tarquin Olivier.
Stanje na cestah
27. 04. 1998 09.42
Ceste po državi so suhe in prevozne brez posebnosti, promet na cestah v notranjosti države pa je tekoč.