državi zbor
Odločen ZA Natu
16. 01. 2002 00.00
Politične stranke, zastopane v državnem zboru, v večini podpirajo vstop Slovenije v zvezo Nato, medtem ko javno mnenje še zdaleč ni tako enotno.
Zadnje zasedanje DZ letos
19. 12. 2001 00.00
Državni zbor nadaljuje zadnje zasedanje v tem letu. Poslanci so v okviru skrajšanega postopka opravili prvo branje predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zatem pa prešli na odločanje o posameznih členih zakona in vloženih dopolnilih.
Podpisan vatikanski sporazum
14. 12. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel in vatikanski tajnik nadškof Jean Louis Tauran sta v Ljubljani podpisala sporazum med Slovenijo in Vatikanom, ki ureja pravni položaj rimskokatoliške cerkve v Sloveniji.
Končana proračunska razprava
05. 12. 2001 00.00
Državi zbor je sprejel zakon o izvrševanju državnega proračuna za leti 2002 in 2003. Tako se je končala izredna proračunska seja, na kateri so že v petek sprejeli državni proračun za prihodnji dve leti.
SNS za ukinitev državnega sveta
29. 11. 2001 00.00
Zmago Jelinčič trdi, da je anketa o prepoznavnosti in koristnosti državnega sveta, ki jo je izvedla Slovenska nacionalna stranka, potrdila strankina prizadevanja za njegovo ukinitev.
O vojaškem sodelovanju med Slovenijo in VB
21. 11. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je danes prispel na enodnevni obisk v London, kjer sta z britanskim kolegom Geoffreyem Hoonom razpravljala o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju.
Sumljive pošiljke v parlamentu
12. 11. 2001 00.00
V DZ so prispele tri pisemske pošiljke z belim prahom. Pisma so bila naslovljena na poslanski skupini LDS in ZLSD ter na odbor za zunanjo politiko, rezultati analize sumljive pošte pa bodo znani v torek.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2001 00.00
Na današnji dan so po državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo.
Tabor SLS+SKD
20. 10. 2001 00.00
Za Slovenijo vrednot in enakomernega regionalnega razvoja je osrednje sporočilo festivala oz. drugega tabora SLS+SKD, ki je potekal v celjski dvorani Golovec, namenjen pa je bil predvsem druženju članov in simpatizerjev stranke.
Sprejeta deklaracija o boju proti terorizmu
12. 10. 2001 00.00
Državni zbor je soglasno sprejel deklaracijo o skupnem boju proti terorizmu, s katero se pridružuje odločnosti mednarodne skupnosti v enotnem in skupnem boju proti terorizmu.
Koalicija Slovenije zapustila sejo odbora
10. 10. 2001 00.00
Člani odbora DZ za zunanjo politiko iz vrst Koalicije Slovenija so zapustili sejo, ker predsednik odbora Jelko Kacin ni hotel uvrstiti obravnave deklaracije DZ o skupnem boju proti terorizmu na dnevni red.
Anderličev odziv na Pečetovo izjavo
25. 09. 2001 00.00
Po besedah vodje poslanske skupine LDS Antona Anderliča je poslanec SNS Sašo Peče z današnjo izjavo za javnost grobo zlorabil delovni pogovor pri predsedniku državnega zbora, ki je bil posvečen dogovorom pred začetkom osme redne seje DZ.
Posredno ogrožena tudi Slovenija
20. 09. 2001 00.00
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Jožef Jerovšek je poudaril, da po napadih v ZDA Slovenija ni neposredno ogrožena, da pa je lahko posredno ogrožena.
Sporazum o meji je pogumen korak
07. 09. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek se je odzval na dogajanje na Hrvaškem v zvezi s sporazumom o meji. Poudaril je, da bi v primeru, če na Hrvaškem sporazuma o meji ne bi sprejeli, lahko znova prišlo do "negativne spirale odnosov med državama".
Joras vložil pritožbo
05. 09. 2001 00.00
Joško Joras je na današnji tiskovni konferenci govoril o dokončni odločitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je prikrajšala za sedem ustavnih državljanski pravic.
Odzivi na Jorasovo tožbo
28. 08. 2001 00.00
Tožba Joška Jorasa, v kateri državo zaradi meloobmejnega sporazuma s Hrvaško obtožuje kršitve sedmih ustavnih pravic, je sprožila val odzivov.
But proti suši
22. 08. 2001 00.00
Kmetijski minister Franci But je zaradi posledic suše obiskal Posavje in pozval k večji pomoči kmetom ter poudaril, da bi morala biti že izplačana vsaj sredstva za posledice lanskoletne suše.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Brez odločitve o maloobmejnem sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Odbor za zunanjo politiko je včeraj popoldne začel izredno sejo, na kateri naj bi nadaljevali razpravo o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
Sprejeto poročilo o napredku
28. 06. 2001 00.00
Vlada je sprejela svoje letošnje poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, ki bo Evropski komisiji služilo kot ena od podlag za pripravo rednega letnega poročila o napredku kandidatk za članstvo. Slovenija mora - tako kot druge kandidatke - poročilo o lastnem napredku Bruslju oddati do konca junija, septembra pa ga bo še imela možnost dopolniti. Evropska komisija naj bi letos poročila o kandidatkah - že četrtič zapored - objavila 13. novembra.
Pospešeno reševanje odprtih vprašanj
21. 06. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan sta se neformalno sestala na Dolenjskem, kjer sta nadaljevala pogovore o vprašanjih meje in nekdanje Ljubljanske banke. Ocenila sta dosedanje aktivnosti in se odločila za intenzivno komunikacijo o še nerešenih vprašanjih, tako da se bodo aktivnosti v naslednjih dneh in tednih intenzivno nadaljevale.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?
08. 04. 2001 00.00
Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.
Pahor na srečanju SEP
30. 03. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je ob robu srečanja predsednikov parlamentov držav Srednjeevropske pobude v Budimpešti srečal z več udeleženci. Najprej se je sestal s hrvaškim kolegom Zlatkom Tomčićem, nato pa tudi s predsednikom jugoslovanskega zbora državljanov Dragoljubom Mičunovićem. Pahor je dejal, da je jugoslovanski kolega na njunem prvem srečanju sprejel uradno povabilo za obisk v Sloveniji, do katerega bi lahko prišlo še pred poletjem. Sicer pa naj bi še pred tem na obisk v Beograd odpotovala delegacija odbora DZ za zunanjo politiko.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
100 dni Drnovškove vlade
10. 03. 2001 00.00
Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.
Referenduma ne bo
27. 02. 2001 00.00
Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije se ni odločilo za pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo, saj je ocenilo, da mu v predpisanem roku najverjetneje ne bi uspelo zbrati 40.000 podpisov volilcev za vložitev zahteve v državni zbor. Je pa predsedstvo na današnji seji sklenilo, da bo na ustavno sodišče vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona, je povedala sekretarka sindikata Karmen Leban.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Drnovšek novi predsednik vlade
16. 11. 2000 00.00
Na predlog predsednika republike Milana Kučana je na včerajšnji seji Državni zbor za predsednika slovenske vlade izvolil Janeza Drnovška. Po prisegi pred DZ se je Drnovšek zahvalil za izraženo zaupanje ter poudaril, da se v celoti zaveda, da je to velika čast, vendar predvsem velika odgovornost. "Zavedam se, verjetno bolje kot kdorkoli v tej državi, kako zahtevno je delo, ki ste mi ga naložili in kako pomembno je, da ga dobro opravim," je dejal Drnovšek in napovedal, da si bo prizadeval, da bo deloval čim bolj uspešno, da bo vlada čim bolj uspešna in da bo uresničila pričakovanja državljanov. Napovedal je še, da bo deloval resnično po svoji vesti, na podlagi izkušenj in znanja, ki si jih je pridobil. "To ni samo moje znanje in izkušnje, to je nekaj, kar smo si pridobili skupno v tem obdobju mlade slovenske države in to poskušajmo na najboljši način uporabiti, vložiti v prihodnost, v to, da zagotovimo Sloveniji čim boljšo perspektivo in prihodnost in čim bolj dostojno življenje vsem našim državljanom," je zaključil Janez Drnovšek. Kot je sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je na tajnem glasovanju za izvolitev mandatarja glasovalo 61 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Skupno je bilo razdeljenih 67 glasovnic, oddanih jih je bilo 67, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Za izvolitev je morala glasovati večina vseh poslancev, torej vsaj 46. Glede obstrukcije današnje seje pa sta vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, na novinarski konferenci poudarila, da se poslanci SDS in NSi niso odločili za "klasično obstrukcijo" parlamentarnega dela, temveč so zgolj želeli, da se nadaljujejo pogovori poslanskih skupin, ki bi zagotovili poslovniške pogoje za začetek izrednega zasedanja DZ, na katerem se med drugim odloča tudi o kandidaturi prvaka LDS Janeza Drnovška za novega predsednika vlade. Ob tem sta se zavzela za takšno sestavo parlamentarnih delovnih teles oz. porazdelitev vodstvenih funkcij v DZ, ki bi ustrezala številu poslancev, ki jih imajo posamezne stranke. Kot je opozoril Janša, prihodnje vladne stranke niso upoštevale želje SDS in NSi za zagotovitev poslovniških pogojev, to pa naj bi odražalo, kakšna je moč oz. nemoč opozicije v novem državnem zboru. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta se prav tako zavzela za načelo, da stranka, ki vodi posamezno ministrstvo, ne bi obenem vodila tudi parlamentarno delovno telo s področja ministrstva. "Mi ne želimo, da bi bili v državnem zboru le nekakšen dodatek, temveč želimo, da se zagotovi nadzorna funkcija opozicije," je dejal Janša, Bajuk pa je menil, da "ni demokracije brez dostojne vloge opozicije, ki opravlja nadzorno funkcijo". Drnovšek mora po veljavni ureditvi najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Nova vlada Janeza Drnovška bo nadomestila prehodno vlado Andreja Bajuka, ki je bila imenovana 7. junija. Sicer pa do prisege novih ministrov še vedno deluje dosedanja vlada Andreja Bajuka, ki opravlja tekoče posle. Šele ko bo Drnovškova vlada popolna - po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo že, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov - oziroma s trenutkom prisege nove vlade, bo dosedanja vlada prenehala opravljati svojo funkcijo. DZ danes 
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.