državljani eu
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Francoski železničarji grozijo
28. 09. 2000 00.00
Franciji zaradi vsesplošne stavke železničarjev grozi danes kaos v železniškem prometu. Oblasti se bojijo, da bi do zastojev lahko prišlo tudi v čezmejnem železniškem prometu. Predstavniki delojemalcev državnih železnic SNCF želijo s stavko izsiliti nova pogajanja za kolektivno pogodbo.
Solana ne dvomi v zmago Koštunice
22. 09. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za današnjo izdajo španskega časopisa El Pais dejal, da niti najmanj ne dvomi, da bo na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah v ZRJ zmagal kandidat demokratične opozicije Vojislav Koštunica. Stališče EU do tega vprašanja je po Solanovem mnenju jasno: le demokratične spremembe v Srbiji bodo izboljšale politične in gospodarske odnose med ZRJ in EU in ZRJ postavile v boljšo luč.
EU ne bo znižala davkov na goriva
09. 09. 2000 00.00
Finančni ministri Evropske unije, ki so se
Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Picula tudi o polotoku Prevlaka
21. 07. 2000 08.22
Hrvaški in črnogorski zunanji minister, Tonino Picula in Branko Lukovac sta na včerajšnjem srečanju v Podgorici podpisala skupno izjavo o polotoku Prevlaka, v kateri sta omenila možnost sodelovanja v prihodnjih šestih mesecih na tem območju, ki je pod nadzorom opazovalcev ZN. ''S sodelovanjem, liberalizacijo viznega režima, omogočanjem boljšega pretoka oseb in blaga želimo doseči, da bi Združeni narodi problem Prevlake doživljali drugače, kar bi se odražalo tudi v prihodnjih resolucijah VS ZN o polotoku,'' je dejal Picula. Dodal je še, da omenjeno od Hrvaške in Črne gore pričakujejo tako državljani kot EU.
Italijani sprejeli zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Italijanska poslanska zbornica je v sklepnem glasovanju potrdila zakon o zaščiti slovenske manjšine. Preden bo stopil v veljavo, ga bo moral potrditi še senat, kjer ima vladna koalicija močnejšo večino, zato bo postopek sprejemanja zakona predvidoma hitrejši. Pričakujejo, da bo zakon uvrščen na dnevni red senata letos jeseni.
Schüssel optimističen
12. 07. 2000 17.11
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je bil danes v Bruslju prepričan, da lahko poročilo treh ''modrecev'' o Avstriji, na podlagi katerega se bo štirinajst članic odločilo o morebitni ukinitvi diplomatskih sankcij proti Dunaju, pripelje le do pozitivne ocene o spoštovanju temeljnih vrednot v državi. Pri tem je Schüssel izrazil upanje, da bo poročilo pripravljeno zgodaj jeseni in hitro zatem sankcije ukinjene, tako da do referenduma o EU v Avstriji sploh ne bi prišlo. ''Sem optimist'', je izjavil Schüssel, ki se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, pogovarjal pa tudi s celotno bruseljsko ekipo.
Umrla Christiane Herzog
19. 06. 2000 18.24
V Nemčiji je danes v 63. letu starosti za rakom umrla soproga nekdanjega nemškega predsednika Romana Herzoga, Christiane Herzog, so sporočili iz kabineta nekdanjega predsednika. Herzogova je za rakom bolehala že nekaj časa, zato se tudi ni veliko pojavljala v javnosti. Med nemškimi državljani je bila zelo priljubljena, znana pa je bila tudi po dobrodelnih dejavnostih; med drugim je aktivno sodelovala pri skladu za otroke ZN. Z nekdanjim nemškim predsednikom sta bila poročena 42 let, par pa je imel dva sinova.
Avstrija za dialog z EU
16. 06. 2000 17.57
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je danes zahteval začetek dialoga z ostalimi 14 članicami Evropske unije, ki so po vstopu avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v vlado 14. februarja z Avstrijo prekinile dvostranske odnose. Schüssel je poudaril, da je Avstrija odprta za kakršenkoli predlog štirinajsterice, ki bi omogočil ukinitev sankcij.
Kučan o politični situaciji v Sloveniji
26. 05. 2000 08.02
Torkov izid glasovanja za novo vlado je novo znamenje in dokaz, da so dober izhod za državo in državljane samo volitve, je na slavnostni akademiji ob 50. obletnici Eti Izlake med drugim poudaril predsednik republike Milan Kučan. Po njegovem mnenju bodo z volitvami državljani dobili možnost, da oni presodijo o tem, komu zaupajo, da bo z državo v prihodnje upravljal v njihovem interesu. Zdaj pa je vsa odgovornost na poslancih, je dodal.
Zunanji ministri EU na Azorih
06. 05. 2000 20.11
Zunanji ministri Evropske unije so se danes na azorskem otoku Sao Miguel sestali na dvodnevnem neformalnem srečanju, kjer naj bi med drugim govorili tudi o sankcijah 14 članic unije proti Avstriji.
Nizka podpora slovenskemu članstvu v EU
19. 04. 2000 15.41
Eurobarometer, redna polletna javnomnenjska raziskava o odnosu unijinih državljanov do EU, ki so ga objavili danes, je znova pokazal, da slovensko članstvo v uniji med prebivalci petnajsterice uživa nizko podporo. Slovenija si med trinajstimi kandidatkami po podpori deli predzadnje mesto z Romunijo, za njima je le Turčija. Na vrhu lestvice je med trinajsterico Malta, sicer pa bi unijini državljani še najraje videli, da se v EU vključita Norveška in Švica, ki uživata daleč večjo podporo kot trinajst kandidatk.
Srečanje predsednikov držav kandidatk za EU
18. 04. 2000 21.48
Udeleženci srečanja predsednikov parlamentov držav kandidatk za Evropsko unijo s predsednico Evropskega parlamenta Nicole Fontaine so se na današnjem plenarnem zasedanju v Ljubljani zavzeli za ohranitev zagona procesa širitve EU na vseh ravneh. Predstavniki šesterice, ki je prva začela pogajanja za vstop v EU, so izrazili prepričanje, da bo medvladna konferenca o reformi institucij EU končana do konca letošnjega leta, tako da bi se pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami končala v prvi polovici leta 2001 in bi se širitev unije začela leta 2003. Obenem so se zavzeli, da bi državljani kandidatk za članstvo sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Zaključek debatnega turnirja
02. 04. 2000 18.30
Gimnazija Celje je bila ob koncu tedna prizorišče mednarodnega srednješolskega debatnega turnirja, na katerem se je pomerilo 90 debaterjev in debaterk iz Slovenije, Češke, Madžarske in Hrvaške. V končnici turnirja, ki je imel pet krogov, so se kot najboljši debaterji izkazali gimnazijci Gimnazije Trbovlje.
Avstrija želi normalizacijo odnosov
17. 03. 2000 15.34
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes povedala, da si njena država prizadeva za normalizacijo odnosov z ostalimi 14 državami, članicami Evropske unije, kar se bo najverjetneje zgodilo na vrhu EU, ki bo naslednji teden potekal v Lizboni. Na novinarski konferenci v Sarajevu, kjer se mudi kot predsednica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, je Ferrero-Waldnerjeva povedala, da bo kancler Wolfgang Schuessel načel razpravo o tem.
Uvedba kvot za zaposlovanje tujcev
30. 12. 1999 10.42
Za celovito ureditev zaposlovanja in vseh oblik dela tujcev v Sloveniji je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za prvo obravnavo v državnem zboru pripravilo zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki bo omogočal fleksibilno urejanje razmer na trgu dela s podzakonskimi akti in ukrepi, ki jih bo sprejel resorni minister. Zeleno luč za obravnavo zakona je vlada dala 16. decembra, dobrih štirinajst dni pred tem pa še Ekonomsko socialni svet.
Nove članice EU leta 2003
01. 12. 1999 21.52
Predsedniki parlamentov dvanajstih kandidatk za članstvo v EU, med njimi slovenski Janez Podobnik, in predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine so v sklepni izjavi dvodnevnega srečanja menili, da bi morale tiste kandidatke, ki bodo na to pripravljene, postati članice EU s 1. januarjem 2003.
V EU že leta 2003?
01. 12. 1999 17.20
Predsedniki parlamentov dvanajstih kandidatk za članstvo v Evropski uniji, med njimi slovenski Janez Podobnik, in predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine so v sklepni izjavi dvodnevnega srečanja danes v Bruslju menili, da bi morale tiste kandidatke, ki bodo na to pripravljene, članice povezave postati s 1. januarjem 2003. Na ta način bi se državljani prvih novih članic junija leta 2004 že udeležili prihodnjih volitev poslancev Evropskega parlamenta.
Sprememba mejne politike po vstopu v EU
03. 11. 1999 21.35
Ko bo Slovenija polnopravna članica Evropske unije, bo morala povsem odpreti meje za prebivalce članic unije, po drugi strani pa jih tesneje zapreti proti državam nečlanicam. Slovenija pa bo morala za nekatere države celo znova uvesti vizume.
Parlamentarna delegacija na Finskem
14. 09. 1999 17.35
Ob uradnem obisku na Finskem je parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika izmenjala izkušnje s predstavniki političnih strank in člani zunanjepolitičnega odbora v finskem parlamentu; med pogovori so največ pozornosti namenili odnosu finske politike in javnosti do vključevanja Slovenije v EU, odnosu obeh držav do zveze Nato in problematiki kriznega območja v jugovzhodni Evropi.
Zakon o ratifikaciji sporazuma med Slovenija in EU pred ustavnim sodiščem
29. 07. 1999 14.14
Svetovni slovenski kongres (SSK) je ustavnemu sodišču s podpisom predsednika SSK Jožeta Bernika podal pobudo za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi med republiko Slovenijo na eni in članicami EU na drugi strani, so sporočil iz SSK.
82 odstotkov Hrvatov za pristop k EU
26. 07. 1999 10.51
Rezultati telefonske ankete, ki jo je Večernji list 21. in 22. julija izvedel med 450 hrvaškimi državljani, kažejo, da bi 81,6 odstotka vprašanih na morebitnem referendumu o vstopu Hrvaške v EU podprlo hrvaško vključevanje v unijo, piše današnji Večernji list.
EU o nasilju nad ženskami in otroci
15. 07. 1999 16.28
Državljani EU se zelo zavedajo obstoja nasilja nad ženskami in otroci ter ga množično obsojajo, vendar jih je v nasprotju z dejanskim stanjem velika večina zmotno prepričana, da so žrtve največkrat ogrožene s strani ljudi, ki jih ne poznajo.