državljanske
Na Kinmen priplula prva kitajska ladja
06. 02. 2001 00.00
Kitajska je po več kot 50 letih vzpostavila prvo uradno povezavo med celino in tajvanskim otokom Kinmen. Kitajska ladja Gulanyu z 91 potniki in šestimi kitajskimi novinarji je iz pristanišča Xiamen priplula na otok Kinmen, ki je od celine oddaljen le nekaj kilometrov. Prihod ladje je s tradicionalnim plesom zmajev pozdravilo približno 200 prebivalcev otoka.
Kabila o možnostih za mir v DR Kongo
02. 02. 2001 00.00
Novi predsednik DR Kongo Joseph Kabila se je včeraj v Washingtonu nepričakovano sestal z ruandskim kolegom Paulom Kagamejem, s katerim sta se pogovarjala o možnostih za konec državljanske vojne v DR Kongo. Kabila se je o mirovnem procesu v svoji državi pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Jelcinov sedemdeseti rojstni dan
01. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v moskovskem kliničnem centru obiskal svojega predhodnika Borisa Jelcina in mu voščil za sedemdeseti rojstni dan. Jelcina sta prišla pozdravit tudi premier Mihail Kasjanov in šef urada ruskega predsednika Aleksander Vološin. Jelcina so v torek pripeljali v bolnišnico zaradi virusne infekcije. Nekdanji ruski predsednik mora tako svoj 70. rojstni dan praznovati kar v moskovski centralni bolnišnici, saj je z njegovim zdravjem tako hudo, da bo trajalo še precej časa, preden bo bolnišnico lahko zapustil. O tem priča tudi dejstvo, da ga lahko po navodilih zdravnikov obiskujejo samo njegovi najbližji sorodniki, vendar pa, kot je dejal Jelcinov zdravnik Vladimir Ševčenko, "srce normalno deluje, to pa je trenutno najpomembnejše".
Pomoč ameriške vlade slovenskim NGO
30. 01. 2001 00.00
Sedem slovenskih nevladnih organizacij je danes prejelo finančno pomoč ameriške vlade za projekte, s katerimi bodo pospešile razvoj civilne družbe v Sloveniji in na območju JV Evrope. Kot je na slovesnosti ob predaji pomoči poudarila ameriška veleposlanica v Sloveniji Nancy Ely-Raphel, želi ameriška vlada z nagradami spodbuditi Slovenijo k oblikovanju svojih lastnih institucij in jo podpreti v njeni vlogi nekakšnega mentorja za države JV Evrope. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je dejal, da so nagrade dokaz, da se je Slovenija v zadnjih letih marsičesa naučila in zdaj kaže več razumevanja za tiste v njeni okolici, ki so manj srečni od nje.
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Clinton za rasne reforme
15. 01. 2001 00.00
Nekaj dni pred koncem službe, je predsednik Bill Clinton predložil kongresu 26-stranski predlog popravka zakona o ameriških rasnih razmerjih, začenši z s kriminalnimi pravosodnimi organi in zagotovitvijo volilne pravice. Na sobotni predvečer dneva posvečenega Martinu Lutherju Kingu, je Clinton v New York Timesu objavil komentar, v katerem je poudaril, "da bo kongresu predložil konkretne predloge in rešitve". Dokument obsega sedem širokih področij: ekonomski in socialni napredek, izobraževanje, zagotavljanje državljanskih pravic, reformo kriminalnega pravosodja, eliminiranje razlik v zdravstvenem varstvu, reformo volilnega sistema in državljansko odgovornost.
Češki poslanci za nov zakon o medijih
12. 01. 2001 00.00
V spodnjem domu češkega parlamenta se je večina poslancev po današnji burni razpravi izrekla za nov zakon o medijih, ki bi končal spor na češki javni televiziji. Že včeraj je odstopil sporni Jiri Hodač, zaradi katerega so novinarji - očitajo mu politično pristranskost - ob božičnih praznikov protestno zasedali televizijske studije.
Slovo od šiitskega voditelja
12. 01. 2001 00.00
Na desettisoče muslimanov se je danes v Bejrutu poslovilo od duhovnega voditelja libanonskih šiitov ajatole Mohameda Mehdija Šamsedina, ki je ta teden umrl za rakom. Šamsedin je bil zmeren politik, ki se je v času državljanske vojne v Libanonu med letoma 1975 in 1990 zavzemal za sožitje med verskimi skupinami.
Pritožba na izvedbo volitev na Floridi
11. 01. 2001 00.00
Največje ameriške organizacije za zaščito državljanskih in človekovih pravic so v Miamiju vložile skupinsko tožbo proti 21 vodilnim članom volilnih komisij na Floridi, pristojnim za izvedbo predsedniških volitev v tej ameriški zvezni državi, zaradi omejevanja volilne pravice državljanov. Organizacije jim očitajo, da niso ravnali v skladu z zakonom o prijavi volilcev.
Češki parlament pozval Hodaca k odstopu
06. 01. 2001 00.00
Več kot dva tedna od začetka stavke novinarjev na češki javni televiziji je češki parlament po 15-urni nočni razpravi davi pozval generalnega direktorja televizije Jirija Hodaca, naj odstopi. Odstop Hodaca je podprlo 96 od 178 navzočih poslancev. Nekaj ur pred tem je Hodaca k odstopu javno pozval tudi češki premier Miloš Zeman.
O sporu na češki televiziji tudi parlament
05. 01. 2001 00.00
Češki parlament se je danes sešel na izredni seji, na kateri razpravlja o sporu na češki javni televiziji po imenovanju Jirija Hodaca na položaj generalnega direktorja konec decembra lani. Na seji je pričakovati burno razpravo med strankami, vendar pa parlament po pričakovanju ne bo sprejel nikakršnih sklepov. Parlament lahko o medijskem zakonu, ki naj bi končal spor, razpravlja šele na novi izredni seji 12. januarja.
Delova osebnost leta
03. 01. 2001 00.00
Časnik Delo je danes slovesno razglasil Delovo osebnost leta, kar je po soglasni odločitvi uredništva tega časnika postal znan slovenski popotnik Tomo Križnar. Laskavi naslov si je prislužil zaradi svojega prizadevanja za ohranitev sudanskega plemena Nube, ki mu po njegovem prepričanju grozi genocid. Odgovorni urednik časnika Mitja Meršol je ob tej priložnosti na podlagi mesečnih političnih barometrov v minulem letu razglasil tudi najbolj priljubljenega slovenskega politika - predsednika države Milana Kučana - in mu izročil priznanje.
Podpora stavkajočim češkim novinarjem
03. 01. 2001 00.00
V Pragi so danes potekale demonstracije v podporo stavkajočim novinarjem javne češke televizije, h katerim je pozvala državljanska pobuda z imenom ČT - stvar javnosti, v kateri so združene številne znane osebnosti. Po podatkih neke zasebne češke televizije se je že ob začetku demonstracij zbralo več deset tisoč protestnikov.
Direktor prekinil jutranji program
27. 12. 2000 00.00
Spor na češki javni televiziji (CT) je danes dosegel nov vrhunec. Novoimenovani generalni direktor Jiri Hodac je danes ukazal prekinitev jutranje oddaje na prvem programu, ki bi bila v celoti posvečena krizi na CT. Namesto te oddaje so predvajali spored drugega programa. Novinarji, ki so oblikovali krizni štab in od nedelje protestno zasedajo studije, Hodacu očitajo politično pristranskost, saj naj bi bil blizu predsedniku poslanske zbornice Vaclavu Klausu iz Demokratske državljanske stranke.
Odpustili 20 novinarjev
26. 12. 2000 00.00
Spor na češki javni televiziji CT se je še zaostril. Novo vodstvo televizije je danes odpustilo 20 novinarjev, ki so iz protesta proti novemu generalnemu direktorju televizije konec tedna zasedli televizijske studie.
Spor na češki javni televiziji
25. 12. 2000 00.00
Spor na češki javni televiziji je dosegel vrelišče in se prenesel kar na male ekrane, potem ko je vodstvo zavoda zagrozilo, da bo iz studijev izgnalo novinarje, ki nasprotujejo novemu generalnemu direktorju Jiriju Hodacu.
Slovenija in ZRJ podpisali sporazum
09. 12. 2000 00.00
Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Dimovski ob prazniku invalidov
02. 12. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski ob jutrišnjem evropskem dnevu invalidov čestita vsem slovenskim invalidom in jih vabi k skupnemu razreševanju odprtih vprašanj. Letošnji 3. december, ki je posvečen predvsem vprašanju nediskriminacije na področju zaposlovanja invalidov, kar je tudi v Sloveniji velik problem, je za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še posebej obvezujoč, je prepričan Dimovski. V minister ob tej priložnosti v sporočilu za javnost tudi napoveduje, da bo ministrstvo v sodelovanju z invalidi pripravilo nov zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki bo upošteval mednarodno sprejete usmeritve in načela dobre prakse ter izkušnje, ki jih na tem področju v Sloveniji ni malo.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Nagrada IMC-UNESCO Oskarju Petersonu
06. 11. 2000 00.00
Kanadski jazzovski glasbenik Oskar Peterson bo 10. novembra v nemškem Aachnu prejel glasbeno nagrado Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodnega glasbenega sveta (IMC), je sporočila nemška komisija UNESCO. Glasbeno nagrado IMC-UNESCO podeljujejo od leta 1975, od leta 1994 v Aachnu. V preteklih letih so nagrado prejeli portugalski skladatelj Emmanuel Nunes, azerbajdžanski pevec Alim Quasimov in francoski skladatelj Iannis Xenakis. 75-letni jazzist si je po mnenju komisije nagrado pridobil zaradi njegovih zaslug na glasbenem področju in skladanju glasbe, v ospredje katerega je postavil razumevanje med narodi in državljanske pravice temnopoltih ljudi v ZDA.
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Regionalne volitve v Kolumbiji
29. 10. 2000 00.00
V Kolumbiji so se danes začele regionalne volitve, na katerih 22,5 milijona volilnih upravičencev izbira nove guvernerje in občinske svete. Volitve so se začele mirno, potem ko je v zadnjih dveh tednih v državi izbruhnil nov val nasilja. Na volitvah bodo volilni upravičenci med 43.422 kandidati izvolili 1100 županov, 12.000 mestnih svetnikov, 500 poslancev provincialnih svetov in 32 guvernerjev. Za zdaj o oboroženih spopadih, ki so v zadnjih dneh postali stalnica kolumbijskega vsakdana, ne poročajo.
Predavanje o internet aktivizmu
28. 10. 2000 00.00
Včeraj je v Galeriji Škuc (Stari trg 21, Ljubljana) predaval internet aktivist Ricardo Dominguez.
Koštunica za normalizacijo odnosov s Slovenijo
13. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se je danes popoldne v palači federacije v Beogradu srečal s predsednikom ZR Jugoslavije Vojislavom Koštunico. Po končanih enournih pogovorih je dopisnikom slovenskih medijev povedal, da je njegov sogovornik pokazal zanimanje za normalizacijo odnosov med državama. Drobnič se je sestal tudi z enim izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS), predsednikom Državljanske zveze Srbije (GSS) Goranom Svilanovićem.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.
Avtoprevozniki opozarjajo premiera Bajuka
11. 09. 2000 00.00
Slovenski cestni prevozniki se v zadnjih letih nahajajo v vedno težjem položaju, saj so izgube na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu iz leta v leto višje, med stroški največjih podjetij v Sloveniji pa bistveno izstopa strošek goriva, ki se neprestano povečuje in trenutno predstavlja v povprečju več kot 19 odstotkov vseh stroškov. Zato so v zadnjem letu že večkrat opozorili vlado in njenega predsednika Andreja Bajuka na svoje težave, danes pa so predsednika vlade Bajuka v odprtem pismu ponovno pozvali, da se tokrat podrobneje poglobi v omenjeno problematiko in predstavnike cestnih prevoznikov povabi na pogovor, na katerem bi mu pojasnili morebitne nejasnosti. V nasprotnem primeru se bodo avtobusni prevozniki morali zateči k metodi državljanske nepokorščine, sporočajo iz GZS.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.