državljansko

Priseljenci proti delitvi Izraela

12. 01. 2001 00.00

Po neuspešnih izraelsko palestinskih pogajanjih je izraelska vojska začela s pripravami na ločitev Izraela s palestinskimi območji. Okoli 150 000 židovskih naseljencev na zasedenih območjih je izraelski vladi zagrozilo z državljansko vojno, če jih bodo poizkušali preseliti. Skupna ocena tako Palestincev kot Izraelcev pa je, da ta trenutek mir ni mogoč.

Na jugu Kolumbije ubitih sedem ljudi

30. 12. 2000 00.00

Oboroženi napadalci so včeraj na neki cesti v bližini mesta Doncello na jugu Kolumbije ustavili vozilo in ubili sedem ljudi. Žrtve napada so poslanec Diego Turbay, ki sodeluje v kongresnem odboru za mirovna pogajanja z gverilci, njegova mati, trije osebni stražarji ter še dva človeka. Policija je odgovornost za napad že pripisala gibanju Kolumbijske revolucionarne oborožene sile (FARC).

Streljali na potniško letalo

05. 12. 2000 00.00

Na letališču v burundijski prestolnici Bujumbura so tamkajšnji uporniki streljali na potniško letalo belgijske letalske družbe Sabena med pristajanjem. Na letalu je bil tudi apostolski nuncij Burundija monsignor Courtney. Po besedah očividcev so bile tri osebe ranjene, predstavniki letališča pa so sporočili, da sta bila pri tem ranjena dva od 150 potnikov. Airbus A-300 je bil na poti iz Bruslja proti kenijski prestolnici Nairobi z vmesnim postankom v Bujumburi. Belgijska letalska družba Sabena je vzpostavila letalsko zvezo po triletni prekinitvi, do katere je prišlo iz varnostnih razlogov.

Na Češkem drugi krog delnih volitev

19. 11. 2000 00.00

Na Češkem danes v 26 volilnih okrožjih poteka drugi krog delnih volitev v senat, na katerih volilci izbirajo tretjino od skupno 81 članov zgornjega doma češkega parlamenta. Volišča so odprli ob 8. uri po lokalnem času, zaprli jih bodo ob 22. uri, uradni izidi volitev pa bodo po napovedih češkega urada za statistiko znani jutri.

Pritožbe pridelovalcev cvička

08. 11. 2000 00.00

Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.

Škofi pozivajo k udeležbi na volitvah

24. 09. 2000 00.00

Slovenski škofje v predvolilnem času pozivajo vernike, da se udeležijo parlamentarnih volitev in izvolijo oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski napredek, hkrati pa bo imela tudi posluh za pravičnost in solidarnost med ljudmi. Pri izbiranju poslancev pa je treba pomisliti tudi na eno pomembnih nalog prihodnjega državnega zbora, to je približevanje in vstop Slovenije v Evropsko unijo. Zato je potrebno izvoliti tiste, ki bodo odločno zagovarjali interese države in bodo obranili duhovno in kulturno istovetnost slovenskega naroda.

Potekel rok za vložitev kandidatnih list

21. 09. 2000 00.00

Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.

Clinton v Kolumbiji

30. 08. 2000 00.00

Večina sprtih podpisala mirovni sporazum

29. 08. 2000 00.00

Predsednik Burundija Pierre Buyoya in predstavniki 14 od skupno 19 strank so sinoči v tanzanijskem mestu Aruša v navzočnosti ameriškega predsednika Billa Clintona in posrednika na pogajanjih, nekdanjega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele, podpisali mirovni sporazum. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki petih od skupno desetih tutsijskih strank, ki so pred tem sporočili, da sporazuma ne bodo podpisali.

Clinton prispel v Tanzanijo

28. 08. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel v mesto Aruša v

Z dna Atlantika dvignili podmornico

12. 08. 2000 00.00

Blizu obale Severne Karoline so z dna Atlantika dvignili eno najstarejših podmornic, staro kar 136 let, ki so jo uporabljali med ameriško državljansko vojno.

Pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci

24. 07. 2000 15.55

V Ženevi so se danes pod pokroviteljstvom švicarske vlade začela pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci iz vrst Vojske za nacionalno osvoboditev. Cilj pogajanj je končati državljansko vojno, ki v Kolumbiji traja že 36 let, po besedah predstavnika švicarske vlade pa naj bi se najprej skušali dogovoriti o dnevnem redu pogajanj ter o tem, kaj naj bi posamezne pogajalske etape obsegale.

Vojska ZRJ bo preprečila vojno

18. 07. 2000 20.23

Predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil vojsko, da se se vmešava v črnogorsko politiko in podpira jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi z amandmaji k ustavi ostal predsednik še osem let.

Odzivi na črnogorsko resolucijo

09. 07. 2000 14.22

Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.

10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu

08. 07. 2000 20.59

Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.

Prepoved trgovine z diamanti

06. 07. 2000 12.32

Varnostni svet ZN je sinoči skoraj soglasno sprejel resolucijo o prepovedi trgovine z diamanti, ki izvirajo iz afriške države Sierra Leone in ki nimajo potrdila, da izhajajo z območij, ki so pod nadzorom vlade. Glasovanja se je vzdržal le Mali, ki se ni strinjal z označitvijo Liberije kot člena v verigi trgovine z diamanti, s pomočjo katere uporniki Revolucionarne združene fronte (RUF) v Sierri Leone nadaljujejo državljansko vojno. VS je z resolucijo prepovedal uvoz nebrušenih diamantov z območij pod nadzorom upornikov RUF v Sierri Leone ter pozval druge države k sprejemu ukrepov, s katerimi bi preprečili dotok teh diamantov na svoje ozemlje.

Oracle priznal vohunjenje

04. 07. 2000 11.17

Predsednik ameriškega programerskega velikana Oracle Larry Ellison je izzivalno potrdil, da je najel privatne detektive za vohunjenje pri zaveznikih ameriškega računalniškega velikana Microsoft. Vztrajal je tudi pri trditvi, da je njegovo podjetje s tem le opravljalo svojo državljansko dolžnost. ''Zelo dobro se počutim glede tega, kar smo naredili'', je povedal Ellison. Povedal je še, da je detektivsko delo pokazalo, da je Microsoft plačeval trgovinskim in političnim skupinam, da so vplivale na javno mnenje med protimonopolnim sojenjem Microsoftu.

Obsojanje dogodkov v Kočevskem Rogu

26. 06. 2000 19.26

Društvo izgnancev Slovenije je v izjavi za javnost izrazilo zaskrbljenost in ogorčenje o dogajanju in govorih v Kočevskem Rogu. Kot menijo v društvu, takšni dogodki netijo nestrpnost in medsebojno sovraštvo, s tem pa s tako imenovano nedokončano državljansko vojno pozivajo tudi na revanšizem.

Draškovićeva SPO gre svojo pot

07. 06. 2000 21.34

Srbsko gibanje obnove (SPO) Vuka Draškovića se v prihodnje ne bo več udeleževalo sestankov t.i. združene opozicije, so sporočili iz štaba stranke in ponovili, da bodo bojkotirali volitve.

Državljanska vojna na Salomonovih otokih

07. 06. 2000 21.22

Po nedavnem vojaškem udaru na Salomonovih otokih je mednarodna skupnost upornike pozvala naj ustavijo spopade. Na največjem otoku Guadalcanal so namreč med paravojaškimi skupinami domačinov in priseljencev izbruhnili najhujši boji doslej.

Vladne enote proti upornikom

13. 05. 2000 16.35

Vladnim vojakom v Sierri Leone je uspelo, da so ob pomoči britanskih vojakov napredovali v spopadih s pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF). Kot so sporočili danes, je pripadnikom modrih čelad Združenih narodov in vladnim silam od četrtka uspelo napredovati za 30 kilometrov.

Draškovićeva SPO kaznovana

13. 04. 2000 19.43

Sodišče v Beogradu je kaznovalo opozicijsko Srbsko gibanje za prenovo (SPO) Vuka Draškovića s petimi milijoni dinarjev (približno 23,5 milijona tolarjev) globe zaradi žalitve ugleda podjetja za zunanjo trgovino Progres iz Beograda, je poročal beograjski radio B2-92. Na čelu tega podjetja je srbski premier Mirko Marjanović.

Med Kubo in ZDA

04. 04. 2000 21.13

Zgodba malega kubanskega emigranta na Floridi se zdaj vleče že kot jara kača. Združene države so odobrile vizum njegovemu očetu, da bo lahko prevzel skrbništvo nad sinom. Dečkovi ameriški sorodniki pa v boju za Eliana vse bolj igrajo na čustva Američanov.

Prireditelji zadovoljni s sejmom Dom

12. 03. 2000 17.39

Vrata letošnjega mednarodnega sejma Dom, ki je v organizaciji Ljubljanskega sejma potekal na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bodo drevi zaprla. Po ocenah organizatorjev si ga je v šestih sejemskih dneh ogledalo več kot 42.000 obiskovalcev. Na 9000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavljalo 425 razstavljalcev iz 19 držav, od teh 304 neposredno prijavljenih in 121 zastopanih podjetij. Razstavni program sejma Dom se je letos pokrival tudi z razstavnim programom sejma Varovanje - Security.

Brosnan bo igral slavnega fotografa

09. 03. 2000 08.59

Pierce Brosnan, ki se je zadnja leta osredotočil na vloge slavnega vohuna Jamesa Bonda, bo v novem filmu Blood and Champagne (Kri in šampanjec) igral slavnega fotografa Roberta Capo. V romantični drami je predstavljen del kratkega, pa vendar razgibanega življenje umetnika, ki je bil leta 1913 rojen na Madžarskem. Pri 17-ih letih je moral zaradi političnih razlogov zapustiti državo. Fotografski talent ga je potegnil v špansko državljansko vojno in drugo svetovno vojno. Kasneje je umetnik fotografiral predvsem portrete slavnih oseb, kot sta Truman Capote in Pablo Picasso. Capa je umrl leta 1954, ko je med delom v Indokini stopil na zemeljsko mino.

Sporne besede na Švedskem

15. 02. 2000 21.05

Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.

Zeman bo zamenjal pet ministrov

09. 02. 2000 08.45

Češki premier Miloš Zeman je včeraj obiskal predsednika države Vaclava Havla in mu predlagal zamenjavo petih ministrov. Gre za največjo preoblikovanje vlade, odkar je bil Zeman poleti 1998 imenovan za predsednika vlade.

Obtožbe zoper Draškovića

08. 01. 2000 20.58

Jugoslovanska vlada je danes obtožila Vuka Draškovića, ki za ponedeljek načrtuje strateško srečanje z nasprotniki Miloševićevega režima, da skuša zanetiti državljansko vojno. Po besedah ministra za informiranje, Gorana Matića, skuša Drašković z nekaterimi potezami izzvati konflikt znotraj Jugoslavije. Kot primer tovrstnih namer je navedel priložnost, ko je minuli mesec Drašković prijateljsko pozdravil ameriško državno sekretarko Madeleine Albright.

Šešelj grozi Črni Gori

17. 12. 1999 08.26

Podpredsednik srbske vlade Vojislav Šešelj je Črni Gori zagrozil z uvedbo izrednega stanja. Njegova Srbska radikalna stranka (SRS) bo to predlagala v primeru, če bi se črnogorsko vodstvo prihodnje leto hotelo zoperstaviti zveznim volitvam, je včeraj dejal Šešelj.

Tanjug opozarja pred državljansko vojno

15. 12. 1999 08.15

Uradna jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je včeraj opozorila, da bi lahko ulične demonstracije, h katerim poziva voditelj Srbskega gibanja prenove (SPO) Vuk Drašković, ''prerastle v državljansko vojno''.