državna sekretarka
ZDA odpravile sankcije proti Avstriji
09. 11. 2000 00.00
Združene države Amerike so včeraj odpravile omejitve dvostranskih diplomatskih stikov z Avstrijo, ki so jih sprejele februarja po vstopu svobodnjakov v avstrijsko vlado. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta se državna sekretarka Madeleine Albright in avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki sta se včeraj srečali v Washingtonu, strinjali, da bi se morali ameriško-avstrijski odnosi normalizirati.
Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Hamas obsodil pristanek Arafata
14. 10. 2000 00.00
Palestinsko gibanje Hamas je obsodilo pristanek palestinskega voditelja Jaserja Arafata na udeležbo na izraelsko-
Vlada je ravnala odgovorno
13. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade se je danes odločil, da bo v Državni zbor poslal predlog za razrešitev finančnega ministra Zvonka Ivanušiča. Državna sekretarka Romana Logar pa je sprejela dokument, s katerim ji minister za finance odvzema del pooblastil. Na očitke državne sekretarke se je oglasil še razrešeni direktor Davčne uprave (DURS) Stojan Grilj.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
O financiranju malih in srednjih podjetij
11. 10. 2000 00.00
V okviru Mednarodne konference o financiranju malih in srednjih podjetij, ki poteka od 10. do 13. oktobra 2000 v Hotelu Golf na Bledu, je bila danes organizirana tiskovna konferenca na isto temo. Na njej so sodelovali mag. Maja Tomanič Vidovič, državna sekretarka za malo gospodarstvo, MMGT, mag. Zdenka Kovač, direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, g. Peter Kastelic, nacionalni koordinator za SEP, g. Albin Kerec, predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Logarjeva o Griljevi zamenjavi
10. 10. 2000 00.00
Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je včeraj povedala, da gre pri zamenjavi direktorja davčne uprave Stojana Grilja za to, da se v Sloveniji davki plačujejo enakopravno. Po njenem mnenju ne gre za politično, ampak strokovno vprašanje. Logarjeva je tudi zavrnila očitke Stojana Grilja, da je zlorabila svoje pristojnosti in poskušala delovati kot direktorica davčne uprave, saj direktor DURS ne more biti sam odgovoren za pobiranje davkov in prispevkov za vse štiri državne blagajne.
Grilj zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Stojan Grilj zavrača besede Logarjeve, da ni želel slediti njenim in ministrovim navodilom brez pojasnila. Njena trditev, da se prilivi v državno blagajno ne uresničujejo po predvidenih načrtih, kot pravi, ne drži.
Clintonova pobuda za nov bližnjevzhodni vrh
09. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu so se doslej precej hladno odzvali na pobudo ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi za razrešitev krize med Izraelci in Palestinci pripravili nov vrh, ki bi lahko potekal v Egiptu. Do srečanja med Clintonom, izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom bi lahko prišlo že sredi tega tedna.
Bajuk in Logarjeva o razrešitvi Grilja
08. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk in državna sekretarka v ministrstvu za finance Romana Logar sta na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki podrobneje pojasnila razloge za petkovo razrešitev direktorja Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojana Grilja, ter se odzvala na izjavo finančnega ministra Zvonka Ivanušiča, ki je Griljevo razrešitev označil za nezakonito. Vsi člani vlade, tudi finančni minister, so bili enotnega mnenja ter tudi povsem prepričani, da do te razrešitve mora priti, "ker to zahteva elementaren princip vladavine prava in enakosti vseh pred zakonom
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Nasilje se stopnjuje
05. 10. 2000 00.00
Po neuspešnih nočnih pogajanjih med Palestinci in Izraelci se nasilje na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Izraelski radio je danes poročal, da je izraelski premier Ehud Barak odpotoval v Izrael in da se po vsej verjetnosti ne bo udeležil predvidenega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Arafat je po poročanju radia ves čas zavračal podpis sporazuma o premirju z Izraelom, ki so ga izdelali ob pomoči ZDA.
Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Poroka portugalskega predsednika
02. 10. 2000 00.00
Predsednik portugalske vlade Antonio Guterres (51) se bo že v drugo poročil. Srečna izbranka je nekdanja državna sekretarka kulturnega ministrstva Catarina Vaz Pinto (40). Datum poroke še ni znan.
Gospodarstveniki iz Indonezije v Sloveniji
02. 10. 2000 00.00
Pretekli konec tedna je Slovenijo obiskala delegacija gospodarstvenikov (predstavnikov malih in srednjih podjetij) iz Indonezije, ki so jo vodili predstavniki Ministrstva za kooperative ter mala in srednja podjetja Republike Indonezije.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Seminar o otrokovih pravicah
25. 09. 2000 00.00
V Ljubljani se je začel dvodnevni mednarodni seminar o otrokovih pravicah, ki ga je v sodelovanju s Svetom Evrope pripravilo ministrstvo za delo. Udeleženci seminarja so dopoldne največ pozornosti namenili konvenciji ZN o otrokovih pravicah in ostalim mednarodnim dokumentom, ki so povezani s pravicami otrok, popoldne pa bodo med drugim razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev instituta ombudsmana za otrokove pravice v Sloveniji. V sklepnem delu seminarja, jutri, pa bodo udeleženci največ pozornosti namenili vlogi in pristojnostim ombudsmana za otrokove pravice in ombudsmana za
Darilo Albrightove Ivanovu
24. 09. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je ruskemu kolegu Igorju Ivanovu za rojstni dan podarila skiro in čelado. Ivanov je svoj 55 . rojstni dan preživel v New Yorku, kjer je sodeloval na zasedanju generalne skupščine ZN.
Minister Šturm iz Sydneya prek spleta
22. 09. 2000 00.00
Na očitke Združenja ravnateljev Slovenije, da bodo do volitev opravljali le dela, ki jih od njih zahteva zakon in ki so v njihovih delovnih načrtih, pa se je s tiskovno konferenco, ki jo je preko interneta neposredno prenašala TV Pika, odzval minister Lovro Šturm, ki je zavrnil vse očitke kot neutemeljene. Dodaja še, da je zaplet povzročil le del vodstva združenja ravnateljev in ne vsi slovenski ravnatelji.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Nov korak k Univerzi na Primorskem
20. 09. 2000 00.00
S sejo akademskega zbora in ustanovno sejo je v Kopru z delom začela Fakulteta za humanistične študije. Po treh oziroma štirih letih naporov je koprsko visokošolsko središče ustanovilo prvi univerzitetni program ob paleti visokošolskih strokovnih programov, ki jih v treh obalnih občinah že izvajajo.
Podravci napovedujejo tožbe
19. 09. 2000 00.00
Če bodo podjetja v postopkih prisilne poravnave v zvezi z odpravninami upoštevala mnenje ministra za zakonodajo Toneta Jerovška, bodo Svobodni sindikati v Podravju pravico delavcev do odpravnine uveljavljali s tožbami na sodiščih, saj so prepričani, da je mnenje ministra za zakonodajo zmotno, je na novinarski konferenci povedala sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov v Podravju in državna svetnica s strani delojemalcev Vekoslava Krašovec.
Vlada in avtoprevozniki še vedno brez dogovora
16. 09. 2000 00.00
Predsednik predsedstva Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) Štefan Kocjančič tudi po drugem dnevu pogajanj z vladno pogajalsko skupino ne vidi bistvenega napredka v zbližanju stališč glede zahtev prevoznikov. Po približno štiriurnih pogajanjih je dejal, da še vedno vztrajajo pri osnovnih zahtevah, med katerimi je izpostavil 50-odstotno znižanje višine trošarine za plinsko olje za vse poklicne prevoznike. Vodja vladnih pogajalcev Peter Verlič pa je ocenil, da je prišlo do določenega napredka pri nekaterih zahtevah SAS, med katerimi je izpostavil ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, čimprejšnjo pripravo osnutka predloga zakona o prevozih v cestnem prometu in sprememb obstoječega pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodne cestne prevoze, s katerim bi povečali nadzor nad delitvijo dovolilnic. V teh točkah sta pogajalski skupini vlade in SAS usklajeni, je dodal državni sekretar za prometno politiko. Trošarine pa tudi po njegovih pojasnilih še