državna
Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Poroka portugalskega predsednika
02. 10. 2000 00.00
Predsednik portugalske vlade Antonio Guterres (51) se bo že v drugo poročil. Srečna izbranka je nekdanja državna sekretarka kulturnega ministrstva Catarina Vaz Pinto (40). Datum poroke še ni znan.
V Beogradu promet ohromljen
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se je davi začela splošna stavka in državljanska neposlušnost h kateri je pozvala Demokratična opozicija Srbije (DOS).Ob vzpodbujanju množic je danes več avtoprevoznikov blokiralo najpomembnejše vpadnice v Beograd, tako da je promet v prestolnici ZRJ močno oviran. V Požegi je zaradi stavke železničarjev zaustavljen železniški promet na progi Beograd-Bar.
Gospodarstveniki iz Indonezije v Sloveniji
02. 10. 2000 00.00
Pretekli konec tedna je Slovenijo obiskala delegacija gospodarstvenikov (predstavnikov malih in srednjih podjetij) iz Indonezije, ki so jo vodili predstavniki Ministrstva za kooperative ter mala in srednja podjetja Republike Indonezije.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Prvo delovno srečanje v Gotenici
29. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo danes sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Državni svet pod Putinim vodstvom
29. 09. 2000 00.00
V Moskvi se je danes pod vodstvom Vladimirja Putina prvič sestal novoustanovljeni državni svet, ki ima sicer le posvetovalna vlogo. Člani sveta so guvernerji ali predsedniki vseh 89 ruskih konstitutivnih enot.
Jutri prvo delovno srečanje v Gotenici
28. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo jutri, 29. septembra, sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Makedonska vladna koalicija razglasila zmago
27. 09. 2000 00.00
Makedonski premier Ljubčo Georgijevski je včeraj razglasil zmago vladne koalicije na nedeljskih občinskih volitvah. Državna volilna komisija je namreč objavila delne izide iz 40 od 54 občin, v katerih je potekal drugi krog volitev. Po teh izidih je vladna koalicija zmagala v 30 občinah, medtem ko je opozicija zmagala v šestih občinah.
Položili zadnje tirnice v Hodošu
27. 09. 2000 00.00
Glavna gradbena dela na trasi nove slovensko-madžarske železniške povezave na odseku Puconci-Hodoš-državna meja se približuje koncu. Delavci SŽ Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana so namreč danes položili zadnje tirnice na odseku pri državni meji v Hodošu.
Seminar o otrokovih pravicah
25. 09. 2000 00.00
V Ljubljani se je začel dvodnevni mednarodni seminar o otrokovih pravicah, ki ga je v sodelovanju s Svetom Evrope pripravilo ministrstvo za delo. Udeleženci seminarja so dopoldne največ pozornosti namenili konvenciji ZN o otrokovih pravicah in ostalim mednarodnim dokumentom, ki so povezani s pravicami otrok, popoldne pa bodo med drugim razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev instituta ombudsmana za otrokove pravice v Sloveniji. V sklepnem delu seminarja, jutri, pa bodo udeleženci največ pozornosti namenili vlogi in pristojnostim ombudsmana za otrokove pravice in ombudsmana za
Obe strani trdita, da sta zmagali
25. 09. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je sporočil, da je ta opozicijska zveza zmagala na vseh ravneh. V taboru vladajoče SPS-JUL pa prav tako trdijo, da je po doslej preštetih glasovih zmagal njihov predsedniški kandidat Slobodan Milošević.
Darilo Albrightove Ivanovu
24. 09. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je ruskemu kolegu Igorju Ivanovu za rojstni dan podarila skiro in čelado. Ivanov je svoj 55 . rojstni dan preživel v New Yorku, kjer je sodeloval na zasedanju generalne skupščine ZN.
Minister Šturm iz Sydneya prek spleta
22. 09. 2000 00.00
Na očitke Združenja ravnateljev Slovenije, da bodo do volitev opravljali le dela, ki jih od njih zahteva zakon in ki so v njihovih delovnih načrtih, pa se je s tiskovno konferenco, ki jo je preko interneta neposredno prenašala TV Pika, odzval minister Lovro Šturm, ki je zavrnil vse očitke kot neutemeljene. Dodaja še, da je zaplet povzročil le del vodstva združenja ravnateljev in ne vsi slovenski ravnatelji.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Medvešek in Mankoč državna rekorda
20. 09. 2000 00.00
Na olimpijskih igrah v Sydneyju sta nastopila še dva slovenska plavalca in v svojih nastopih postavila tudi nova državna rekorda. Peter Mankoč je na 200 m mešano z 2:03,45 osvojil 18. mesto in le za 12 stotink sekunde zgrešil popoldanski polfinale, Blaž Medvešek pa je bil z 2:01,67 na 200 m hrbtno 23. Polfinale se mu je izmuznil za 59 stotink. V slovenskem taboru z doseženim niso nezadovoljni, saj so v dosedanjih sedmih nastopih zabeležili pet novih državnih rekordov in enega osebnega, žal pa se je Mankoču izmuznil načrtovani polfinale.
Nov korak k Univerzi na Primorskem
20. 09. 2000 00.00
S sejo akademskega zbora in ustanovno sejo je v Kopru z delom začela Fakulteta za humanistične študije. Po treh oziroma štirih letih naporov je koprsko visokošolsko središče ustanovilo prvi univerzitetni program ob paleti visokošolskih strokovnih programov, ki jih v treh obalnih občinah že izvajajo.
Podravci napovedujejo tožbe
19. 09. 2000 00.00
Če bodo podjetja v postopkih prisilne poravnave v zvezi z odpravninami upoštevala mnenje ministra za zakonodajo Toneta Jerovška, bodo Svobodni sindikati v Podravju pravico delavcev do odpravnine uveljavljali s tožbami na sodiščih, saj so prepričani, da je mnenje ministra za zakonodajo zmotno, je na novinarski konferenci povedala sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov v Podravju in državna svetnica s strani delojemalcev Vekoslava Krašovec.
Vlada in avtoprevozniki še vedno brez dogovora
16. 09. 2000 00.00
Predsednik predsedstva Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) Štefan Kocjančič tudi po drugem dnevu pogajanj z vladno pogajalsko skupino ne vidi bistvenega napredka v zbližanju stališč glede zahtev prevoznikov. Po približno štiriurnih pogajanjih je dejal, da še vedno vztrajajo pri osnovnih zahtevah, med katerimi je izpostavil 50-odstotno znižanje višine trošarine za plinsko olje za vse poklicne prevoznike. Vodja vladnih pogajalcev Peter Verlič pa je ocenil, da je prišlo do določenega napredka pri nekaterih zahtevah SAS, med katerimi je izpostavil ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, čimprejšnjo pripravo osnutka predloga zakona o prevozih v cestnem prometu in sprememb obstoječega pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodne cestne prevoze, s katerim bi povečali nadzor nad delitvijo dovolilnic. V teh točkah sta pogajalski skupini vlade in SAS usklajeni, je dodal državni sekretar za prometno politiko. Trošarine pa tudi po njegovih pojasnilih še
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Srečanje naslednic nekdanje SFRJ
13. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je ob robu splošnega zasedanja 55. Generalne skupščine OZN v New Yorku sestal z zunanjimi ministrih treh naslednic nekdanje SFR Jugoslavije, s katerimi se je pogovarjal predvsem o vprašanju nasledstva nekdanje skupne države v OZN.
Delovno srečanje v okviru Pakta stabilnosti
12. 09. 2000 00.00
V okviru Mednarodnega obrtnega sejma MOS 2000 je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem 12. septembra 2000 organiziralo delovno srečanje v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo s predstavitvijo projekta sodelovanja na področju podjetništva in malih in srednjih podjetjih.
Zasedanje Generalne skupščine ZN
12. 09. 2000 00.00
Danes je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan otvoril 55. zasedanje Generalne skupščine ZN v New Yorku. Ob tem je Annan države članice ZN pozval, naj si prizadevajo za posodobitev svetovne organizacije, predvsem s temeljito reformo Varnostnega sveta. Udeležencem zasedanja pa je že spregovorila tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Podprli sklepe OMO o Avnoju
12. 09. 2000 00.00
Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank je na včerajšnji seji v odsotnosti predstavnika SDS podprla sklepe odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) v zvezi z Avnojskimi sklepi in odnosi z Avstrijo. Kot je pojasnil predlagatelj sklica seje, prvak ZLSD Borut Pahor, so navzoči dosegli soglasje o podpori sklepom OMO, predvsem tistim, da se Slovenija z Avstrijo ne sme pogovarjati o odpravi Avnojskih sklepov in da zunanjepolitičnih tem zaradi nacionalnih interesov ne gre izkoriščati za predvolilne teme.
Uspeh slovenskih kolesarjev
11. 09. 2000 00.00
Na včeraj končani 52. mednarodni kolesarski dirki Čez Jugoslavijo je med posamezniki zmagal slovenski kolesar Igor Kranjec, v ekipni konkurenci pa je prvo mesto prav tako osvojilo slovensko moštvo iz Ptuja (Perutnina), je poročala državna Televizija Srbija.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.