državni gozdovi
Za evakuirane živali na Krasu pripravili hlev, pašnik, kletke za kokoši
23. 07. 2022 07.17
Požar, ki divja na Krasu, predstavlja veliko nevarnost ne le za ljudi, ki se soočajo z ognjeno stihijo, ampak tudi za naravo in prostoživeče živali, ki živijo v tem delu države, opozarjajo v Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF). Ob tem so pozvali, naj preprečevanje gozdnih požarov postane ena od prioritet državnih načrtov. Na pomoč je priskočilo tudi kmetijsko ministrstvo, pripravili so hlev za sprejem 100 živali in tudi pašnik ter kletke za ulov kokoši. Divjadi pa se ne približujte, svetujejo prebivalcem.
Pomoč pri vzpostavitvi preseke: 'Odzvala se je cela Vipavska dolina'
21. 07. 2022 11.50
Velikodušnost ljudi ne pozna meja. Po tem, ko so za gasilce na Krasu zbirali hrano in pijačo, so se odločili, da jim bodo na pomoč priskočili tudi na drugačne načine. Med drugim so se odzvali klicu na pomoč občine Renče-Vogrsko. Skupaj s civilno zaščito in Slovenskimi državnimi gozdovi so se namreč odločili narediti preseko, s katero želijo omejiti širjenje požara. Na poziv se je v le nekaj kratkih urah odzvalo neverjetnih 200 ljudi.
'Požarov je več kot lani, bojimo se, da bi se ponovilo leto 2017'
15. 07. 2022 08.58
Glavni gasilski poveljnik Hrvaške Slavko Tucaković je dejal, da se je letos zgodilo že 30 odstotkov več požarov kot lani, poleg tega so zabeležili tudi 70 odstotkov več požarov rastlinja. "Bojimo se, da bi se ponovilo leto 2017, ki je bilo požarno gledano grozno," je dejal. Na veliko število požarov vplivajo podnebne spremembe, pravi klimatolog Ivan Güttler, ki je pojasnil, da se v podnebnem sistemu zadržuje na milijarde ton CO2, ki zadržuje toploto, posledično pa imamo vedno bolj vroča poletja in vse manj padavin.
Odletel zaradi sendviča, vrača se kot državni sekretar
04. 06. 2022 19.38
Kot poslanec je odletel zaradi kraje sendviča, v novo vlado se vrača kot sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Darij Krajčič je bil za državnega sekretarja imenovan v petek, kot pravi, se bo na kmetijskem ministrstvu ukvarjal predvsem z gozdovi. "Ocenil sem, da v državi obstajajo večji problemi kot sendvič," kot enega glavnih razlogov za ponoven poskus v politiki navaja Krajčič. Iz kabineta predsednika vlade pa: "Zaupamo izbiri ministrov, sekretar je svojo napako že poplačal z odstopom s funkcije poslanca."
Odhajajoča vlada kadruje v agencijah pod okriljem Zdravka Počivalška
24. 05. 2022 20.01
Odhajajoča vladna garnitura še vedno intenzivno kadruje. Na zalogo so imenovali varuha konkurence, potekla sta razpisa za direktorja slovenske turistične organizacije in zavoda blagovnih rezerv, pred vrati pa je še razpis za direktorja Spirita – javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Razrešili so tudi direktorja družbe Slovenski državni gozdovi, na njegovo mesto pa so imenovali novega direktorja.
Robert Tomazin ni več direktor SiDG
24. 05. 2022 10.18
Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov je s člani poslovodstva sklenil sporazume o predčasnem prenehanju mandatov generalnemu, finančnemu in poslovnemu direktorju. V petih letih se je na čelu državnih gozdov, ki so vredni dve milijardi evrov, zamenjalo že pet direktorjev.
Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez
20. 04. 2022 06.09
Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51
Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
Država razmišlja o izkrčitvi državnih gozdov, ki so jih občine opredelile kot kmetijska zemljišča
06. 04. 2022 13.05
Na ministrstvu za kmetijstvo razmišljajo o dodatku k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, po katerem bi SiDG gozdove, ki so jih občine opredelile kot kmetijska zemljišča, izkrčil in jim spremenil katastrsko kulturo. Po besedah direktorja sektorja za gozdarstvo na SiDG Iva Trošta gre za predlog ministrstva, kjer pa vse še ni dorečeno.
Požar nad Preddvorom premagalo 1100 gasilcev iz 160 enot
31. 03. 2022 09.41
Slovenijo je zajel težko pričakovani dež in pripomogel h gašenju požara, ki je od ponedeljka pustošil nad Preddvorom. Še vedno so sicer možna posamezna žarišča, ki so lahko skrita pod zemljo. Glede škode so govorci na tiskovni konferenci povedali, da "lahko govorimo o več milijonskih razsežnostih, ki se verjetno ne bodo pokazale takoj". Tudi policija nadaljuje z zahtevno preiskavo. "Če je šlo za človeški faktor, upam, da bomo to uspeli raziskati in dokazati," je dejala direktorica PU Kranj Melita Močnik.
Slovenski gozdovi – politični fevd?
26. 03. 2022 07.00
Slovenija je dežela gozdov. Ti pokrivajo več kot polovico države, to pa nas uvršča v sam evropski vrh. Petina gozdov je v državni, 77 odstotkov v zasebni lasti, trije odstotki so v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozdov v Sloveniji je Katoliška cerkev, zlasti Nadškofija Ljubljana. Sicer pa je lastništvo zasebnih gozdov zelo razdrobljeno, 286 tisoč gozdnih posesti ima več kot 400 tisoč lastnikov. In gozdovi – to je dejstvo – so bogastvo. Tudi dobesedno. Po nekaterih ocenah so namreč vredni več kot 20 milijard evrov, samo državni okoli 2 milijardi. Apetiti so torej ogromni. Kdo obvladuje gozdove? Znamo gospodariti z njimi?
Bratuškova: SAB na volitve z ekipo, ki je vredna zaupanja in ne bo izdala svojih volivcev
12. 03. 2022 14.01
SAB se na volitve podaja z ekipo, ki je vredna zaupanja in ne bo izdala svojih volivcev, je ob predstavitvi kandidatov SAB za volitve v DZ poudarila predsednica stranke Alenka Bratušek. Prepričana je, da jim volivci lahko zaupajo, da bo Slovenija po volitvah dobila zanesljivo in odgovorno vlado, ki bo Slovenijo postavila nazaj na pravo pot.
Rekord: kupec iz Italije za hlod iz slovenskih gozdov ponudil 47.838 evrov
18. 02. 2022 10.24
Letošnja licitacija vrednejšega lesa na Koroškem je postregla z novimi rekordi. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, za katerega je kupec iz Italije ponudil kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod. Doslej je bila najvišja cena 18.900 evrov za kubični meter, tokrat pa so 20 tisočakov dosegli kar štirje hlodi.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00
Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
V zvezi lastnikov gozdov ogorčeni nad Židanovo izjavo glede denacionalizacije gozdov
07. 02. 2022 14.20
V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije protestirajo in zavračajo izjavo poslanca SD in nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki je za Dejstva dejal, da je huda sramota to, da je v državni lasti ostalo le 20 odstotkov gozdov v Sloveniji, ostalo pa je bilo denacionalizirano. Po njihovem mnenju Židan s to izjavo postavlja zakone krivičnih totalitarnih režimov nad demokratičen ustavno pravni red Slovenije in EU.
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00
V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00
Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev
31. 01. 2022 06.00
Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz v tistem trenutku vladajočih strank koalicije. Trenutni glavni direktor družbe Robert Tomazin je iz SDS. Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?
Gozdovi – politični fevd?
30. 01. 2022 07.02
Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?
Uspešna dražba hlodovine: presegli naj bi doslej najvišjo ceno za kubični meter
06. 12. 2021 17.52
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je izpeljala svojo prvo dražbo, na kateri je kupcem ponudila vrednejše gozdne lesne sortimente. Na voljo je bilo okoli 650 kubičnih metrov hlodovine, prodali so skoraj vso, je povedal poslovni direktor Matjaž Juvančič, ki pa še ne ve, kakšne so bile končne cene. "Imam le neuradne informacije, da naj bi presegli dosedanjo najvišjo ceno, ki je bila dosežena za kubični meter v Sloveniji, to je 15.000 evrov," je dejal.
Bi mladi lahko prišli do lastne hiše za le 50 tisočakov – in kaj o tem menijo župani?
21. 09. 2021 06.00
Kako pereča je stanovanjska problematika (mladih) v Sloveniji, kaže tudi odziv na projekt, ki so ga pripravili na Inštitutu BTTV. Njihova ideja zajema naselje s 50 montažnimi hišami v velikosti od 65 kvadratnih metrov, ki jih bodo lahko kupile mlade družine po ceni približno 50.000 evrov za hišo. Pa je to sploh izvedljivo? Župane občin, kjer je povpraševanje po stanovanjih še posebej visoko, smo prosili za mnenje – ta pa so precej različna. Medtem ko v Ljubljani pravijo, da takšen projekt "ni sprejemljiv", so v Domžalah avtorje ideje povabili na razgovor, da jim jo tudi osebno predstavijo.
Vsak zaposleni na SiDG, ki se je odločil za cepljenje, bo dobil denarno nagrado
05. 08. 2021 17.38
V družbi Slovenski državni gozdovi so se odločili, da bodo vsakemu zaposlenemu, ki bo do 30. septembra prinesel potrdilo o polnem cepljenju proti covidu-19, izplačali denarno nagrado v višini 70 evrov neto. Za podobno gesto so se že pred časom odločili tudi v skupini Eti.
Zlata Slavonija na Hrvaškem – skriti dragulj narave za pravi aktivni oddih
09. 06. 2021 07.58
Si predstavljate počitnice brez gneče, stresa in vrveža? Kraj, kjer lahko najdete svoj notranji mir in nahranite svojo dušo in telo? Razmislite o Požeško-slavonski županiji. Tukaj vas čaka resnično skriti dragulj Hrvaške. Aktivni življenjski slog na Hrvaškem že nekaj let postaja vse bolj priljubljen, zato je vsako potovanje, krajše ali daljše, odvisno od aktivnosti, ki jih destinacija ponuja, dodatna in velika vrednost pa je priložnost, da lahko res v miru užijete vse naravne lepote.
Gozdarji so tudi reševalci
13. 05. 2021 07.46
Gozdarji so v Kozjanskem parku našli tri mladiče lesne sove, ki so očitno padli iz gnezda. S pomočjo sodelavcev parka so mladičem obnovili gnezdo. Lesna sova je tista sova, s katero se sreča večina ljudi.
Število primerov mišje mrzlice narašča: NIJZ doslej prejel 95 prijav
10. 05. 2021 19.13
NIJZ je doslej prejel prijave 95 primerov mišje mrzlice, od tega največ, to je 56, pri osebah s stalnim prebivališčem v ljubljanski zdravstveni regiji. Iz družbe Slovenski državni gozdovi pa so sporočili, da je zbolelo tudi nekaj gozdnih delavcev.