državni praznik
Deseta obletnica Ceausescujeve usmrtitve
24. 12. 1999 11.11
V Romuniji so na božič pred desetimi leti, 25. decembra 1989, po obsodbi vojaškega sodišča in uspešni ljudski vstaji usmrtili osovraženega komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in njegovo ženo Eleno. Ustrelili so ju na dvorišču vojašnice v mestu Targoviste. S Ceausescujem je iz Vzhodne Evrope izginil še zadnji državni voditelj stalinističnega kova. V nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami je bila revolucija v Romuniji zelo krvava; na tisoče ljudi je umrlo še po padcu Ceausescuja v spopadih s tajno policijo Securitate.
Dan reformacije - slovenski državni praznik
31. 10. 1999 11.26
Danes je dan reformacije, ki je od leta 1992 tudi slovenski državni praznik, posvečen kulturi. Na današnji dan leta 1517 je nemški teolog Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez, v katerih je opozarjal na napake Rimskokatoliške cerkve. Razvilo se je reformacijsko gibanje kot izraz novoveške duhovne revolucije. Razširilo se je tudi izven nemških dežel in privedlo do razkola v Cerkvi ter nastanka novih, od papeža neodvisnih Cerkva.
Praznovanje Marijinega vnebovzetja
15. 08. 1999 10.50
Ob današnjem praznovanju Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna, ki je v Sloveniji tudi praznik na državni ravni, se bo veliko vernikov odpravilo na številne Marijine božje poti in obiskalo romarske cerkve, posvečene Mariji. Slovenska Cerkev bo praznik zaznamovala s slovesnimi maševanji v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji.
Stanje na slovenskih cestah ob 12.uri
05. 08. 1999 12.25
Ceste po državi so večinoma normalno prevozne.
Al Gore postal dedek na dan neodvisnosti
06. 07. 1999 11.24
Ameriški podpredsednik Al Gore je na državni praznik, dan neodvisnosti, postal dedek. Wyatt Gore Schiff se je rodil v nedeljo ob 10.05 v New Yorku. Po podatkih Bele hiše je tehtal 3,5 kilograma in meril 50 centimetrov. Gore je sicer praznik preživel z ženo, vnukom, hčerko in njenim možem.
V ZDA v hudi vročini proslavili Dan neodvisnosti
05. 07. 1999 11.13
Povsod po ZDA so s tradiconalnimi ognjemeti, zavijanjem hiš in vrtov v barve ameriške zastave ter pikniki s specialitetami na ražnju, proslavili državni praznik Dan neodvisnosti. Kongres takratnih 13 britanskih kolonij je pred 223 leti potrdil deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je spisal Thomas Jefferson, s čimer so ZDA stopile na pot neodvisnosti od britanske krone. Tako kot večino drugih ameriških nacionalnih praznikov so Združeni narodi tudi Dan neodvisnosti vzeli za svojega, tako da bo tudi ob East Riverju v ponedeljek dela prost dan.
V petek napovedana stavka kontrolorjev
23. 06. 1999 18.27
Slovenski kontrolorji so za v petek, 25.6. na državni praznik napovedali svojo stavko. Glavni razlog zanjo je, po besedah direktorja uprave Matjaža Sonca, želja peščice v Samostojnem sindikatu po oblasti v upravi za zračno plovbo. Sonc je ob teh dogodkih še dejal, da varnost zračne plovbe na slovenskem nebu ni niti najmanj ogrožena, saj delo poteka normalno v skladu s pravili.
Boris Jelcin podvojil število praznikov v Rusiji
07. 05. 1999 09.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sedmih letih predsednikovanja v Rusiji uvedel 43 novih praznikov in dela prostih dni ter hkrati skrbno ohranil 31 nekdanjih komunističnih, je pred dnevi poročal časnik Komersant. Večina teh praznikov je profesionalnih, med njimi dan ribičev, dan carinikov, državni dan gasilcev, in padejo na nedeljo. Kakih 15 praznikov obeležuje velike zgodovinske trenutke sovjetske in ruske vojske. Jelcin je uvedel tri dela proste dni, ki pred njim niso obstajali, med njima dan proglasitve suverenosti Rusije (12. junija) in dan ustavnosti (12. decembra), nekatere praznike pa je preimenoval. Med njimi 1. maj, nekdaj imenovan dan solidarnosti in delavcev, danes praznik pomladi in dela, v Sovjetski zvezi najbolj spoštovan praznik, dan velike oktobrske revolucije 7. novembra pa je danes dan sporazuma in sprave in je ostal dela prost dan, je poročal moskovski časnik Komersant in se v članku pošalil, da ima Jelcin še 290 dni na razpolago za nove praznike in da v danes kapitalistični Rusiji še nimajo dnevov bank, borz ter nepremičnin.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 1999 21.06
V Sloveniji je danes državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki obeležuje protifašistični boj. Po vsej državi so bile številne prireditve: osrednja državna počastitev praznika je bila v Cankarjevem domu, slavnostni govornik je bil akademik Boris Paternu, udeležil pa se je je tudi predsednik države Milan Kučan. Do leta 1991 smo Slovenci 27. april praznovali kot dan ustanovitve Osvobodilne fronte, od leta 1992 pa ga praznujemo kot dan upora proti okupatorju.
Slovesnosti ob Dnevu upora proti okupatorju
27. 04. 1999 16.06
V Sloveniji je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki obeležuje protifašistični boj.
Dan žena v Rusiji državni praznik
08. 03. 1999 13.35
Dan žena je v Rusiji državni praznik, ob katerem je ruskim ženskam, kot je dejal, v imenu vseh moških čestital tudi predsednik Boris Jelcin.
V Tokiu danes državni praznik
15. 01. 1999 10.30
Na tokijski borzi delnice danes zaradi državnega praznika mirujejo. Po svetovnih borzah pa delnice pod vplivi brazilske krize in krepkih padcev na Wall Streetu močno nihajo.
Maša za domovino na Katarini
24. 12. 1998 10.54
Med božičnimi prazniki bodo v ljubljanski nadškofiji slovesnosti v stolni cerkvi, ki jih bodo vodili ljubljanski škofje.
Dan reformacije - praznik strpnosti
31. 10. 1998 09.55
Dan reformacije je od leta 1992 slovenski državni praznik - eden od dveh, na Slovenskem posvečenih kulturi. Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Protestantizem na Slovenskem, ki se je v svojem času povezoval z evropskim protestanskim gibanjem, nam je dal knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. Seveda pa prispevka slovenskega protestantizma ne gre omejevati le na jezikovne in ozko pojmovane narodnostne zadeve.
Jutri srečanje slovenskih in hrvaških predstavnikov glede NEK?
05. 08. 1998 14.59
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) danes ni prejela novih plačil Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za električno energijo iz nuklearke. Stanje celotnega dolga za letos dobavljeno energijo tako ostaja nespremenjeno in znaša približno 2,3 milijarde tolarjev, skupaj s stroški za razgradnjo pa nekaj manj kot tri milijarde tolarjev. Zato je slovenska stran hrvaškim predstavnikom predlagala, da naj bi se znova sestali jutri in na srečanju vnovič obravnavali problematiko zapadlih obveznosti, so povedali na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Belgija praznuje neodvisnost
21. 07. 1998 15.06
Belgija, mednarodno priznana kot neodvisna država leta 1831, danes praznuje dan državnosti. Ob tej priložnosti je kralj Albert II. Belgijce pozval, naj kulturnih in regionalnih raznolikosti v državi ne doumevajo kot težave, temveč kot veliko priložnost. S tem bo Belgija postala zgled za Evropo v procesu širitve, je dejal belgijski suveren.
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Po nogometnem slavju še spomin na francosko revolucijo
14. 07. 1998 10.12
Veselju Francozov nad zmago, ki so jo dosegli na svetovnem nogometnem prvenstvu, se bo danes pridružilo praznovanje Francije v spomin na 14. julij 1789, padec Bastilje, s katerim se je začela francoska revolucija. Državni praznik bodo že zjutraj obeležili z vojaško parado na Elizejskih poljanah. Predsednik Jacques Chirac bo v Elizejski palači priredil tradicionalno vrtno zabavo, na kateri bodo letos častni gostje člani zmagovalne nogometne ekipe. Opoldne bo Chirac, kot je to že običajno, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Švedski kralj na prestolu že četrt stoletja
07. 06. 1998 10.30
Na Švedskem so včeraj s številnim proslavami praznovali četrt stoletja vladavine kralja Carla XVI. Gustafa. Gustaf, ki je švedski kralj od 19. septebra 1973, je praznovanje jubileja zaradi septembrskih parlamentarnih volitev preložil na "dan zastave", švedski državni praznik.
New York počastil spomin na Franka Sinatro
17. 05. 1998 10.02
Mesto, ki ga je v pesmi New York, New York opeval preminuli Frank Sinatra, je v petek Empire State Building osvetlilo z modrimi lučmi in tako počastilo Modre oči. To je bil namreč Sinatrin vzdevek. Svetovno znana zgradba se bo v modrini "kopala" do ponedeljka, so povedali predstavniki mestnih oblasti. Sinatra se je sicer rodil v Hobokenu v New Jerseyu, kariero pa je začel s petjem z velikimi orkestri v New Yorku. Pevca so z modrimi lučmi na vrhu nebotičnika počastili že ob njegovi 80-letnici 12. decembra 1995. Takšen način osvetljave nebotičnika je sicer pogost ob praznovanju praznikov. Tako je Empire State Building na dan Sv. Patricka, 17. marca, obarvan zeleno, na ameriški državni praznik 4. julija, pa je odet v rdečo, belo in modro barvo.
V Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju
27. 04. 1998 12.37
V Sloveniji je danes državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki naj bi nosil obeležje protifašističnega boja. Drugih praznikov s to vsebino v Sloveniji ne praznujemo več (4. julij - dan borca, 22. julij - dan vstaje slovenskega naroda).
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.