državni svet

DS proti odložilnemu vetu

27. 12. 2000 00.00

Državni svet je na današnji seji z 19 glasovi proti 11 zavrnil predlog za odložilni veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je minuli petek podprla komisija DS za politični sistem. Nasprotniki omenjene zakonske novele so v polemični razpravi največ očitkov izrekli na račun zmanjševanja pokojnin, tudi najnižjih, in hitrega zakonodajnega postopka, po katerem je državni zbor ta zakon sprejel. Po njihovih besedah gre za medgeneracijsko nesolidarnost, saj "se na pokojnine gleda kot na socialno podporo, delavcem pa bo že ničkolikič ukraden denar". Takšen zakon bi zagovorniki veta pozdravili le kot del paketa zakonov, s katerimi bi sanirali močno načete javne finance.

Direktor Arnesa zavrača očitke

26. 12. 2000 00.00

Direktor zavoda Arnes Marko Bonač se je danes odzval na odprto pismo članov upravnega odbora Arnesa ministrici za šolstvo in šport Luciji Čok, v katerem so mu očitali vrsto nepravilnosti pri vodenju zavoda. Bonač v današnjem odgovoru na petkovo odprto pismo članov upravnega odbora zavrača vse očitke in dodaja, da upravni odbor od septembra, ko sta bila vanj na predlog ministrstev za šolstvo in šport ter za znanost in tehnologijo imenovana dva nova člana, ne deluje v interesu slovenske izobraževalne in raziskovalne sfere.

Zakonodajnega referenduma ne bo

18. 12. 2000 00.00

Opolnoči se izteče rok za zbiranje podpisov podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je 24. novembra v državni zbor vložila skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem. V času aktivnega zbiranja podpisov so pobudniki in državljani, ki so želeli oddati svoj podpis in s tem tudi pobudo, naleteli na kopico težav, pojasnjuje Cizelj. Pri tem navaja zavestno kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov s strani službe državnega zbora ob vložitvi 258 podpisov pobudnikov, zaplete v zvezi z obrazci na upravnih enotah, neustrezen odnos uradnikov na upravnih enotah itd.

Prihodnji teden v DZ

16. 12. 2000 00.00

Prihodnji teden se bosta v parlamentu sešla tako državni zbor kot državni svet, sestal pa se bo tudi odbor DZ za finance in monetarno politiko. Izredna seja DZ se bo po napovedih začela v torek, državni svetniki pa se bodo sešli že v ponedeljek.

V petek seja sveta za kulturo

13. 12. 2000 00.00

Svet za kulturo, posvetovalni organ vlade, se bo spet sestal v petek, 15. decembra ob 11. uri v sejni sobi vlade na Gregorčičevi 20. Najpomembnejša točka bo nadaljevanje obravnave predloga Nacionalnega kulturnega programa (NKP). Člani sveta, ki ga vodi Slavko Pregl, naj bi poleg tega podali predhodno mnenje o vlogah za pridobitev statusa društva in obravnavali predlog uredbe o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev.

Prihodnji teden v DZ

09. 12. 2000 00.00

Prihodnji teden se v parlamentu ne bo sešel ne državni zbor in ne državni svet, med pripravami na prihodnja zasedanja pa se bo sestalo več delovnih teles. Komisije in odbori državnega zbora bodo obravnavali zakonske in druge predloge, o katerih bodo poslanci odločali na izrednem zasedanju, ki se bo po napovedih začelo 19. decembra.

Vlada predlagala spremembe

06. 12. 2000 00.00

Obljube o preprečevanju prevelike rasti plač in pokojnin postajajo realnost. Vlada je že predlagala spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, danes pa se je sešel ekonomsko socialni svet, ki je zaenkrat neuspešno razpravljal o spremembi usklajevanja plač. Spremembe naj bi državni zbor obravnaval že 19. decembra.

Predlog za noveliranje poslovnika DZ

05. 12. 2000 00.00

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so prvi dan decembra v Državni zbor vložili predlog za noveliranje poslovnika DZ, s katerim naj bi v zakonodajnem postopku onemogočili zlorabe, ki jih sedanja ureditev dovoljuje z možnostjo vlaganja podobnih zakonskih predlogov. Po predlaganih rešitvah naj bi namreč kolegij predsednika DZ v prihodnje določal vrstni red obravnave zakonov v vseh tistih primerih, ko je v postopku več zakonskih predlogov na isto temo, zakonodajni postopek pa se za nobenega od njih še ni začel.

Imenovanje komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu

29. 11. 2000 00.00

Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu je na predsednika parlamenta Boruta Pahorja danes naslovil poziv, v katerem se zavzema za to, da bi državni zbor tudi v tem mandatu imenoval komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so sporočili z zunanjega ministrstva. Svet je na današnji seji obravnaval tudi položaj po oblikovanju delovnih teles v DZ.

Ustanovna seja ruskega državnega sveta

22. 11. 2000 00.00

V Moskvi se je danes prvič sestal novo ustanovljeni ruski državni svet. Na ustanovni seji je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusija od državnega sveta pričakuje strategijo gospodarskega in socialnega razvoja ob upoštevanju regionalne politike.

Jutri lista ministrov v DZ?

20. 11. 2000 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek liste ministrskih kandidatov v DZ danes najverjetneje še ne bo poslal, temveč naj bi to storil jutri. Mandatar je sicer po izvolitvi v četrtek napovedal, da bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal v začetku tega tedna, kot najverjetnejšega pa je omenil prav današnji dan.

Slovenija na zasedanju Sveta Evrope

09. 11. 2000 00.00

Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.

Odprli razstavo Franca Duga

04. 11. 2000 00.00

V Pokrajinskem muzeju na gradu v Novi Gorici so sinoči z izjemno dobro obiskano slovesnostjo odprli veliko pregledno razstavo goriškega likovnika Franca Duga. Naslov razstave je preprost: Franco Dugo 1980-2000.

Predlog zakona o rabi slovenščine

29. 10. 2000 00.00

Po približno treh letih prizadevanj je konec septembra v državni zbor priromal predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. V zakonodajno obravnavo ga je poslal državni svet, ki je besedilo zakonskega predloga določil na seji 27. septembra letos. Pobudo, da državni svet pripravi predlog, je sredi julija letos dal državni svetnik Zoltan Jan. Sicer pa je prvotni predlog delovnega gradiva za izdajo zakona, ki ga je leta 1997 pripravil nekdanji minister za kulturo Janez Dular, imela pred tem približno tri leta v obravnavi delovna skupina za jezikovno načrtovanje, ki je delovno telo odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport. Junija letos je potekala tudi predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev tega področja

Srečanje kandidatov SLS+SKD

24. 10. 2000 00.00

V Ljubljani, v prostorih ljubljanske občine na Viču, je potekalo neformalno srečanje kandidatk in kandidatov SLS+SKD, ki so sodelovali na letošnjih državnozborskih volitvah ter vodij strankinih okrajnih volilnih štabov. Srečanje je sklical vodja strankinega volilnega štaba Janez Podobnik. Slednji se je vsem kandidatom, ki so se odločili za kandidaturo, zahvalil ter jim obenem povedal, da je pomembno, da držijo skupaj in se aktivno vključijo v življenje stranke tako na programski, občinski in državni ravni. Vodje volilnih štabov in kandidati pa so predložili poročilo o volilni kampanji.

BS ne spoštuje zakona?

12. 10. 2000 00.00

Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.

Seminar o kulturni raznolikosti

29. 09. 2000 00.00

V Ljubljani se je danes, v okviru evropskega projekta Moasaic, začel dvodnevni multilateralni seminar o kulturni raznolikosti in varovanju kulturnih pravic manjšin. Seminar organizirata Svet Evrope (SE) in slovensko ministrstvo za kulturo.

Državni svet pod Putinim vodstvom

29. 09. 2000 00.00

V Moskvi se je danes pod vodstvom Vladimirja Putina prvič sestal novoustanovljeni državni svet, ki ima sicer le posvetovalna vlogo. Člani sveta so guvernerji ali predsedniki vseh 89 ruskih konstitutivnih enot.

Svet za kulturo v petek o zakonodaji

21. 09. 2000 00.00

Svet za kulturo vlade RS se bo na jutrišnji 14. seji posvetil predvsem zakonskim predlogom: predlogu zakona o medijih, o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ter predlogu zakona o filmskem skladu Republike Slovenije, ki je zamišljen kot javni sklad. Svet tokrat nima na dnevnem redu osnutka Nacionalnega kulturnega programa.

Zevnikova potrebuje še soglasje vlade

21. 09. 2000 00.00

Člani sveta Zavoda RS za šolstvo so sinoči s petimi glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim za novo direktorico zavoda za šolstvo imenovali Metko Zevnik, državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport. Zavod mora zdaj šolskemu ministrstvu poslati sklep o tem imenovanju, ministrstvo pa bo nato zaprosilo za soglasje še vlado. Člani sveta so do izdaje soglasja k imenovanju Zevnikove na vladi podaljšali funkcijo vršilca dolžnosti direktorja zavoda Ivanu Lorenčiču, ki mu je mandat direktorja potekel 15. julija letos, a so mu člani sveta že v začetku julija podaljšali funkcijo vršilca dolžnosti direktorja do veljavnega imenovanja za direktorja, a najdlje za eno leto. Lorenčič pa avgusta ni dobil soglasja na vladi, zato so se člani sveta zavoda - delno že v novi sestavi - odločili za nov razpis za direktorja zavoda, ki je izšel 1. septembra.

Putin podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta

01. 09. 2000 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta. Državni svet bo posvetovalni organ, ki bo združeval guvernerje 89 ruskih regij, v njem pa se bodo guvernerji s predsednikom države posvetovali o večjih problemih. Putin je napovedal, da se bo svet, del izvršilne veje oblasti, sestajal vsake tri mesece, predsedoval pa mu bo predsednik države.

Dražje iskanje pravice

23. 08. 2000 00.00

Danes je začela veljati novela zakona o sodnih taksah. Z njo se zvišujejo takse v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, znižujejo pa se denimo takse v zadevah socialnega varstva. Državni svet pa je zaradi povišanja taks v gospodarskih sporih napovedal pritožbo na ustavno sodišče.

Dražje sodne takse

22. 08. 2000 00.00

Z jutrišnjim dnem začne veljati novela novela zakona o sodnih taksah, ki jo je sprejel državni zbor na julijski seji. Novela pomeni uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča ter obenem tudi zvišanje taks v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, ter manjše spremembe v zadevah upravnega spora, ločeno posebej za zadeve socialnega varstva, kjer se takse znižujejo, ter posebej za ostale zadeve upravnega spora. Po novem bo potrebno na področju kazenskih zadev za takso za vlogo namesto dosedanjih 4500 tolarjev plačati 7500 tolarjev, za odločbo in za pravno sredstvo pa namesto dosedanjih 7500 tolarjev 12.000 tolarjev. Taksi za tožbo in za sklep v sporih zaradi motenja posesti znašata po 15.000 tolarjev. V postopkih upravnega spora pa se višina takse za tožbo zvišuje kar za 166 odstotkov, in sicer s 4500 na 12.000 tolarjev, medtem ko se taksa za tožbo v zadevah socialnega varstva zmanjšuje za 17 odstotkov na 3750 tolarjev, enako vsoto bo potrebno plačati za takso za pravno sredstvo v zadevah socialnega varstva, kar pomeni 37,5-odstotno znižanje višine takse. Kar za 500 odstotkov se bo zvišala taksa za pravno sredstvo, ki odslej namesto 6000 znaša 30.000 tolarjev, po 25 odstotkov pa se zvišata taksi za odločbo kakor tudi za tožbo v zadevah socialnega varstva - za prvo bo treba odšteti 15.000 tolarjev (prej 12.000), za drugo 3750 tolarjev (prej 3000 tolarjev).

Putin uveljavil regionalno reformo

26. 07. 2000 15.22

Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je dokončno uspelo uveljaviti regionalno reformo. Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, v katerem so predstavniki regij, je namreč sprejel zadnji zakon, ki očitno omejuje vpliv guvernerjev 89 ruskih regij. Zakon je predlagal predsednik Putin. Po tem zakonu guvernerji in predsedniki ruskih republik kot tudi predsedniki regionalnih parlamentov ne bodo več mogli avtomatično postati člani sveta federacije, ampak bodo lahko imenovali le svoje predstavnike.

SDS bo zbirala podpise za razpis referenduma

22. 07. 2000 10.00

Predsednik SDS Janez Janša je med včerajšnjo sejo sveta stranke, na kateri razpravljajo o aktualnih dogodkih, napovedal, da bo poslanska skupina SDS v primeru, da državni zbor sprejme Potrčev predlog ustavnih sprememb o volilnem sistemu, poskušala zbrati podpise 30 poslancev za razpis naknadnega potrditvenega referenduma, ki bi šele potencialno potrdil legitimnost takšne spremembe ustave. Vendar pa bi takšne spremembe ustave po Janševem mnenju zanikale nekaj, kar je bilo že sprejeto na referendumu, na katerem so se ljudje izrekli za dvokrožni večinski volilni sistem.

DS o delovanju nadškofa Rodeta

19. 07. 2000 13.32

Državni svet je začel zasedanje, na katerem državni svetniki nadaljujejo pred časom prekinjeno 54. sejo z odločanjem o pobudi Veljka Rusa in komisije za družbeni sistem za sprejem protestne izjave v zvezi z domnevno spornim delovanjem ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta.

Fidžijska vlada brez indijskih predstavnikov

18. 07. 2000 20.20

Nov fidžijski predsednik Ratu Josefa Iloilo, ki ga je minuli teden na zahtevo prevratnikov imenoval Veliki svet poglavarjev, je danes svečano zaprisegel pred parlamentom v Suvi, ob tem pa imenoval tudi 21-člansko vlado, v kateri ni nobenega predstavnika indijskega rodu, dva člana kabineta pa prihajata iz vrst skupine prevratnikov, ki jo vodi George Speight.

Fidžijski uporniki predali orožje

14. 07. 2000 14.20

Fidžijski uporniki, ki so pod vodstvom Georga Speighta izvedli državni udar in od 19. maja kot talce v poslopju parlamenta zadrževali 17 članov vlade in premiera Mahendro Chaudryja, so potem, ko je včeraj veliki svet poglavarjev za novega predsednika otoka imenoval njihovega privrženca Ratuja Josefo Iloila, danes na slovesnosti v parlamentu predali orožje vojski. Uporniki naj bi vojski predali več kot 74 kosov orožja.

Poslanci danes o datumu volitev

11. 07. 2000 08.07

Državni zbor se bo danes sestal na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t. i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic.

Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem

10. 07. 2000 17.31

Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.