državno
Člana Parlamentarne skupščine SE se bosta udeležila procesa proti Ocalanu
29. 04. 1999 19.50
Člana Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Andras Barsony iz Madžarske in Finec Gunnar Jansson se bosta jutri na sodišču za državno varnost v Ankari udeležila zaslišanja v procesu proti kurdskemu voditelju Abdulahu Ocalanu, so danes sporočili s sedeža organizacije v Strasbourgu.
Zahtevana smrtna kazen za Oecalana
28. 04. 1999 16.51
V Ankari se je danes začel proces proti vodji Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulahu Oecalanu. Sodstvo je za obtoženega zahtevalo smrtno kazen zaradi ''izdaje in napada na ozemeljsko celovitost Turčije,'' je poročala turška televizija NTV.
Janez Janša na obisku v Rimu in Vatikanu
28. 04. 1999 15.10
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša se je danes vrnil z večdnevnega obiska v Rimu in Vatikanu, kjer se je srečal s številnimi poslanci, senatorji in ministri različnih italijanskih parlamentarnih strank, obiskal pa je tudi Vatikansko državno tajništvo, zavod Slovenik in slovensko redakcijo Vatikanskega radia, so sporočili iz SDS.
Sinopoli bo vodil dresdenski orkester do leta 2007
28. 04. 1999 11.56
Italijanski dirigent Giuseppe Sinopoli bo dresdensko državno kapelo (Staatskapelle) vodil do leta 2007. 52-letni Sinopoli, ki je na čelu enega najstarejših evropskih simfoničnih orkestrov od leta 1992, je dejal, da mu je v veliko čast, da lahko še naprej vodi orkester, ustanovljen leta 1584. Sicer pa bo nemški orkester pod taktirko Sinopolija odšel na turnejo na Japonsko, Kitajsko, v Španijo, Italijo in ZDA, udeležil pa se bo tudi festivalov po Nemčiji in Avstriji. Italijanski dirigent bo v spomin na nekdanjega dirigenta dresdenskega orkestra Fritza Buscha, ki je umrl leta 1951, izvedel koncertni verziji Verdijevih oper Trubadur in Simon Boccanegra s Placidom Domingom v naslovnih vlogah.
Čestitke Kitajske in Belorusije ob dnevu državnosti ZRJ
27. 04. 1999 18.00
Kitajski in beloruski parlament sta parlamentu ZRJ danes izrazila čestitke ob dnevu državnosti.
Primakov se je srečal s spornim ruskim poslovnežem Berezovskim
27. 04. 1999 17.04
Ruski premier Jevgenij Primakov se je nepričakovano sestal s spornim poslovnežem Borisom Berezovskim, so danes poročale ruske tiskovne agencije. Rusko generalno državno tožilstvo Berezovskemu med drugim očita pranje denarja. Podrobnosti o vsebini sinočnjega več kot dvournega pogovora niso sporočili.
Drašković zahteva ''resnico''
26. 04. 1999 10.05
Podpredsednik jugoslovanske vlade Vuk Drašković je državno vodstvo in s tem predsednika Slobodana Miloševića pozval, naj ''končno pove resnico'' in naj ne laže več ljudem o možni srbski zmagi nad zvezo NATO.
Talbotta pričakujejo v Moskvi
26. 04. 1999 08.58
V Moskvi danes pričakujejo namestnika ameriške državne sekretarke Strobea Talbotta, ki naj bi se sestal s posebnim odposlancem ruskega predsednika za ZR Jugoslavijo Viktorjem Černomirdinom. V ospredju pogovorov bo kosovska kriza, so v nedeljo sporočili ameriški predstavniki.
Končan peti festival računalništva
24. 04. 1999 19.08
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko se je z razglasitvijo najboljših končal dvodnevni peti festival računalništva. Za naslove najboljših računalničarjev med osnovnošolci in srednješolci se je v različnih skupinah potegovalo blizu 300 mladih.
Danes peti festival računalništva
24. 04. 1999 17.25
Predsednik državnega sveta Tone Hrovat je danes slovesno odprl peti festival računalništva, ki v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije poteka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na tekmovanju v znanju računalništva sodeluje približno 300 dijakov in učencev.
Premier Drnovšek z delegacijo na vrhu zveze NATO
23. 04. 1999 22.57
Slovenski premier Janez Drnovšek je danes iz Bostona prispel v Washington, kjer se je pridružil voditeljem in ministrom 43. držav, ki sodelujejo na vrhunskem zasedanju zveze NATO in Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC).
IJF obsodil napad zveze NATO na srbsko državno televizijo
23. 04. 1999 16.38
Mednarodna zveza novinarjev (IJF) je danes ostro obsodila napade zveze NATO na srbsko državno televizijo. S to akcijo je bilo ogroženo življenje več sto do vlade kritičnih novinarjev kot tudi tujih kolegov, ki so jih jugoslovanske oblasti priprle, je na novinarski konferenci v Bruslju opozoril generalni sekretar IJF Aidan White.
Vlada v Rimu zaskrbljena glede procesa proti Oecalanu
21. 04. 1999 16.08
Italijanska vlada je izrazila zaskrbljenost pred bližnjim procesom proti kurdskemu voditelju Abdulahu Oecalanu v Turčiji. ''Italija še naprej pričakuje, da pri razsodbi v nobenem primeru ne bo predvidena smrtna kazen,'' piše po poročanju časnikov v sporočilu zunanjega ministrstva v Rimu.
Sodišče zahteva smrtno kazen za Oecalana
20. 04. 1999 19.08
Turško sodišče za državno varnost v Ankari je danes za vodjo kurdskih upornikov Abdulaha Oecalana zahtevalo smrtno kazen, je poročala turška agencija Anatolija.
Visoki cilji ljubljanskih spidvejistov
20. 04. 1999 16.04
Ljubljanski spidvejski klub (AMTK Ljubljana) bo v letošnji sezoni na progi v Šiški priredil šest dirk. Dve za državno prvenstvo ter po eno za srednjeevropski pokal, pokalno prvenstvo klubov, polfinalno kontinentalno preizkušnjo za svetovni pokal in dirko evropskega prvenstva do 19 let. AMTK Ljubljana se je odločil za dve novosti, s katerima želi omogočiti ogled dirk kar največ gledalcem: tekmovanja bodo na sporedu ob nedeljah dopoldne ob 11. uri, mladi do 14. leta pa bodo imeli prost vstop na vseh prireditvah tega kluba.
Konec tedna državno zborovsko tekmovanje Naša pesem v Mariboru
20. 04. 1999 13.21
Šestnajsto državno zborovsko tekmovanje Naša pesem, na katerem bo letos sodelovalo 32 zborov, bo potekalo 24. in 25. aprila v Mariboru.
V Moskvi prepovedali stranko skrajne desnice
19. 04. 1999 17.48
Moskovsko sodišče je danes prepovedalo delovanje stranke skrajne desnice Ruska nacionalna enotnost (RNE). Po ocenah sodišča aktivnosti stranke v prestolnici države niso v skladu ne z uradnim programom stranke ne z državno ustavo.
Vlada o kadrovskih zadevah, ekonomskih conah in regionalnem razvoju
15. 04. 1999 15.46
Vlada je na današnji seji sprejela odstop državnega sekretarja v ministrstvu za obrambo Borisa Hadalina, ki je 31. marca zamenjal dotedanjo državno sekretarko Marijo Ribič. Na predlog obrambnega ministra Francija Demšarja pa je vlada na omenjeno izpraznjeno mesto imenovala dosedanjega podsekretarja na MO Miroslava Terbovca.
Ivanov: Končna rešitev za kosovsko krizo je lahko le politična
13. 04. 1999 16.43
Na tokratnem srečanju v Oslu nisva govorila le o kosovski krizi, ampak tudi o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih in drugih temah. ''Končna rešitev za kosovsko krizo je lahko le politična, najpomembnejšo vlogo pri tem pa naj bi imela mednarodna skupnost,'' je po današnjem sestanku z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright v norveški prestolnici dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Sestanek, ki je namesto predvidenih dveh ur trajal tri ure in pol, je bil po besedah vodje ruske diplomacije ''koristen in ob primernem času''. Po zagotovilih Albrightove je bil na današnjem sestanku v Oslu dosežen znaten napredek, za rešitev krize na Kosovu pa je ponovila znane zahteve o takojšnji ustavitvi nasilja, umiku srbskih oboroženih sil iz pokrajine in pristanek Beograda v mednarodno navzočnost na Kosovu. Na novinarski konferenci, ki jo je prenašala televizijska mreža CNN, je med drugim dodala, da imajo ZDA in Rusija veliko skupnih ciljev.
Jelcin imenoval nova člana sveta za državno varnost
13. 04. 1999 11.29
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes podpisal odlok, s katerim je spremenil sestavo sveta za državno varnost, poroča agencija Itar-Tass. Nova člana sveta sta namreč postala predsednika dume in sveta federacije, Genadij Seleznjov in Jegor Strojev.
Minister Frlec na srečanju z državno sekretarko Albrightovo
12. 04. 1999 20.23
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se je danes v Bruslju udeležil srečanja, ki ga je za kolege iz držav, ki mejijo na ZR Jugoslavijo in iz Slovenije priredila ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Po bruseljskem izrednem zasedanju se bo Albrightova sestala še z Ivanovom
12. 04. 1999 11.59
Vodja OVSE, Knut Vollebaek, je pred začetkom izrednega zasedanja zunanjih ministrov, ki se je danes začelo v Bruslju, izrazil prepričanje, da bo najpomembnejši korak k razrešitvi krize na Kosovu vsekakor jutrišnje srečanje med ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in ruskim zunanjim minstrom Igorom Ivanovom.
Na prvem reliju za DP zmaga Jemca
11. 04. 1999 20.10
Državni prvak Tomaž Jemc (Petrol Racing) je zmagovalec prvega relija za letošnje državno prvenstvo. Na reliju v avstrijskem Zeltwegu je kot najboljši od 13 slovenskih tekmovalcev osvojil skupno šesto mesto. Drugi v razvrstitvi za slovensko DP je bil Boris Popovič, tretji pa Darko Peljhan. V skupni konkurenci je po 15 hitrostnih preizkušnjah zmagal Avstrijec Achim Moertl pred rojakoma Mitterbauerjem in Sperrerjem.
Proces proti Slavenu Letici se bo nadaljeval 20. oktobra
09. 04. 1999 18.23
Na občinskem sodišču v Zagrebu se je včeraj začel proces proti Slavenu Letici, ki ga državno tožilstvo bremeni, da je v pogovoru za Mladino, objavljenem 28. septembra lani, domnevno škodoval ugledu, časti in dostojanstvu hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. Sojenje se bo nadaljevalo 20. oktobra.
Annan o ravnanju ZRJ
08. 04. 1999 21.48
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v Ženevi, kjer se udeležuje 55. zasedanja Komisije ZN za človekove pravice dejal, da nobena vlada na svetu nima pravice, da kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ljudi skriva za državno suverenostjo.
Tožilstvo zahteva 15 let zapora za Andreottija
08. 04. 1999 17.15
Italijansko tožilstvo je v mafijskem procesu proti nekdanjemu predsedniku vlade Giuliu Andreottiju danes zahtevalo 15 let zapora.
Zaporni nalog proti ruskemu milijonarju Berezovskemu
06. 04. 1999 18.38
Rusko državno tožilstvo je po poročanju tiskovne agencije Interfax izdalo zaporni nalog proti finančnemu magnatu Borisu Berezovskemu. Agencija je, sklicujoč se na vire v pravosodnih krogih v Moskvi, poročala, da so tiralico razpisali tudi proti nekdanjemu prvemu namestniku generalnega direktorja letalske družbe Aeroflot Nikolaju Gluškovu.
''Zašili'' tudi Johna Gottija mlajšega
06. 04. 1999 09.39
Sin enega najznamenitejših newyorških mafijskih voditeljev Johna Gottija, John Gotti mlajši, je na vsesplošno presenečenje v zameno za milejšo kazen priznal večino ''grehov'', katerih ga obtožujeta FBI in državno tožilstvo. John Gotti mlajši, čigar oče že prestaja kazen dosmrtne ječe, je priznal, da je izsiljeval gradbeno podjetje, da je podkupoval enega vodilni članov sindikata Teamsters in da je lagal, ko je prosil za posojilo za nakup hiše. Potem ko je bi njegov oče kot eden glavnih mafijskih voditeljev v New Yorku aretiran, se je policija spravila na njegovega sina, ki je veljal za naslednika organiziranega kriminala pod vodstvom mafijske družine Gambino. Čiščenje newyorških ulic kriminalne zalege se tako nadaljuje, pri čemer ena najmočnejših mafijskih družin Gambino počasi izgublja nekdanjo moč. Johna Gottija mlajšega so aretirali že lansko leto v povezavi z umori v enem najznamenitejših newyorških nočnih klubov Scores, ki ga redno obiskuje večina najbolj znanih in bogatih Američanov. Scores je znan kot nočni klub s striptizetami za bogatejše goste, John Gotti mlajši pa je po aretaciji očeta prevzel posel nudenja ''zaščite'' klubu, kar pomeni, da je za nezakonito ''varovanje'' kluba pobiral določene vsote denarja. Policija temu pravi izsiljevanje. Oktobra lani so Gottiju mlajšemu odobrili hišni pripor, za kar je moral položiti 10 milijonov dolarjev varščine; zanimivo je, da je omenjeno vsoto denarja zbral brez težav, čeprav nima prijavljenega rednega vira dohodkov.
Med velikonočnimi prazniki ceste terjale tri življenja
05. 04. 1999 11.10
Med velikonočnimi prazniki so v dveh prometnih nesrečah življenje izgubile tri osebe. V letošnjem letu so ceste terjale 65 smrtnih žrtev oziroma 26 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je v prometnih nesrečah umrlo 88 oseb, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Francija bo prodala 33-odstotni delež Credit Lyonnais
02. 04. 1999 17.26
Francoska državna komisija za udeležbe in transferje je potrdila namero francoske vlade, da proda 33-odstotni delež banke Credit Lyonnais, ki jo je država pred nedavnim sanirala in s tem postala večinska lastnica. Prodaja omenjenega deleža predstavlja prvi korak v vnovični privatizaciji banke, za nakup tretjinskega deleža pa so po informacijah iz vladnih krogov interes že pokazali številni vlagatelji.