dreves

Previdno pri kresovanju!

30. 04. 2001 00.00

Uprava za zaščito in reševanje opozarja organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter vse, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove, da upoštevajo z uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju predpisane ukrepe. Če bi morebiti kres povzročil požar v naravi, morajo organizatorji o tem takoj obvestiti center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Konferenca županov kandidatk za EU

22. 04. 2001 00.00

V Varšavi se je včeraj končala konferenca županov prestolnic držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki se je v imenu ljubljanske županje Vike Potočnik udeležil ljubljanski podžupan Anton Colarič. V spomin na tokratno prvo konferenco Prestolnic za širitev EU je Colarič skupaj z ostalimi enajstimi župani posadil drevo v kraljevi palači, so sporočili danes iz mestne občine Ljubljana.

Sečnja na Snežniku ni bila sporna

05. 04. 2001 00.00

Posebna komisija, ki je preučila upravičenost spornih posegov v gozdu ob gradu Snežnik, je ugotovila, da je bilo vse po predpisih oziroma da so gozdarji ravnali v skladu s smernicami, ki so jih sprejela pristojna ministrstva. Člani strokovne komisije so še ugotovili, da so gozdarji naredili vlečne poti za spravilo lesa iz gozda na delu evropske pešpoti, kjer jih ne bi smeli. Sklenili so, da je treba iz gozda spraviti že podrta drevesa in podreti vsa hudo poškodovana. Poti morajo torej spraviti v prejšnje stanje. Strokovna komisija je ugotovila nekatere manjše nepravilnosti, a krivca ni, poudarjajo. Novih poškodb ob spravilu dreves gozdarji ne smejo povzročiti.

Nevidni zapisi odslej vidni

12. 03. 2001 00.00

Več kot 800 zvitkov papirusa iz antičnega mesta Herculaneum v Neapeljskem zalivu naj bi bilo po poročanju italijanskih medijev sedaj mogoče popolnoma razvozlati. Z novo tehniko ameriškega raziskovalca Stevena Boorasa naj bi nevidni zapisi na močno zoglenelem papirju postali vidni, je poročal italijanski dnevnik La Repubblica.

Slabo vreme kazi proslave

31. 12. 2000 00.00

Neurje, sneg in mraz otežujejo proslavljanje novega leta v mnogih evropskih državah. Tako je bilo v Španiji šest mrtvih in več ranjenih, nekaj tisoč Švedov pa brez električne energije. Včeraj so v plazovih v Španiji izgubile življenje štiri osebe, po osrednjem in vzhodnem delu države pa so divjale nevihte, ki so v španski prestolnici terjale dve smrtni žrtvi.

Večje aktivnosti odpovedane

24. 11. 2000 00.00

V Logu pod Mangartom še vedno velja velika stopnja nevarnosti in enaki ukrepi, kot do sedaj, saj je bila zaradi dežja, ki je padal ves dan, večina aktivnosti odpovedana. Potem, ko se je plaz premaknil za pet metrov, so reševalci postavili opazovalnico tudi nad plazom, kjer bo dežural geolog, sicer član skupine 16 strokovnjakov.

17 žrtev tajfuna

03. 11. 2000 00.00

Tropski vihar Bebica, ki se je v tednu dni razdivjal nad Filipini, je do danes zahteval vsaj 24 smrtnih žrtev in čez 100.000 razseljenih. S hitrostjo vetra do 150

Marko Polo je resnično obiskal Kitajsko

07. 09. 2000 00.00

Marko Polo je resnično obiskal Kitajsko, pripoved o njegovem potovanju pa ni ponaredek, je potrdil kitajski zgodovinar in profesor na prestižni kitajski univerzi v Pekingu Dang Baohai. Zgodovinar ocenjuje, da trije deli "Knjige čudes", ki jih je ob koncu svojega življenja napisal Marko Polo dokazujejo, da je znani popotnik dobro poznal Kitajsko.

Požari še naprej divjajo po ZDA

09. 08. 2000 00.00

Gozdni požari v ZDA so se danes razširili že na dvanajst zveznih držav, saj so izbruhnili tudi v Teksasu. Proti 70 silovitim požarom, ki so uničili že prek 400.000 hektarjev površin, se bori več kot 25.000 gasilcev. V prihodnjih dneh naj bi jim priskočilo na pomoč še dodatnih 200 ljudi iz Kanade.

Protesti ob premieri filma The Beach

09. 03. 2000 20.24

Premiero novega filma ameriškega zvezdnika Leonarda Di Capria z naslovom ''The Beach'' so v Bangkoku na Tajskem spremljali protesti več sto varuhov okolja. Pozivajo k bojkotu filma, ker naj bi med snemanjem na otoku Phi Phi ameriška filmska ekipa popolnoma uničila plažo, ki je del tajskega nacionalnega parka. Filmarji naj bi posekali več kot sto dreves. Filmska družba Twentieth Century Fox pa trdi, da so plažo že sanirali.

V poplavah v Mozambiku 200 mrtvih

28. 02. 2000 20.46

V poplavah na jugu Mozambika je v zadnjih dneh umrlo še 36 ljudi, tako da se je število vseh žrtev naravne katastrofe v tej afriški državi povzpelo na 200, so sporočile tamkajšnje oblasti in opozorile, da so razmere šo naprej kritične.

Del Evrope zajel močan veter in padavine

26. 12. 1999 17.59

V noči na nedeljo se je nad območjem na severu Francije razbesnelo neurje, ki je zahtevalo najmanj dvajset življenj. Pariški letališči Roissy in Orly sta bili danes začasno zaprti. Veter, ki je pihal do sto kilometrov na uro, in močan dež sta onemogočila vzlete in pristanke. Ohromljen je bil tudi cestni promet.

Hude posledice divjanja ciklona v Indiji

05. 11. 1999 20.50

Čeprav v indijski državi Orrisa operacije reševalnih delavcev in skupin za humanitarno pomoč delajo na vso moč, še veliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin, kot je hrana in pitna voda. Prizadeto prebivalstvo, ki je komajda preživelo ciklon, je že zelo dehidrirano, zato si marsikdo hudo žejo teši kar z vodo, ki je močno umazana, zaradi razpadajočih trupel živali in ljudi pa tudi okužena.

Ciklon zahteval najmanj 10 smrtnih žrtev

18. 10. 1999 19.44

Na vzhodu Indije je zaradi ciklona, ki je divjal s hitrostjo 200 kilometrov na uro, življenje izgubilo najmanj 10 oseb.

Evropski gozdovi v slabem stanju

07. 10. 1999 20.46

Evropska komisija v danes objavljenem letnem poročilu o stanju evropskih gozdov ugotavlja, da se to minulih trinajstih letih, odkar opravlja redne področne analize, ves čas poslabšuje. Od dreves, ki so bila vključena v lani izvedeno analizo, jih je bila kar četrtina zmerno ali hudo poškodovanih, za zdrave pa jih je bilo ocenjenih okrog 36 odstotkov. Daleč najbolj ogrožen je po ugotovitvah Bruslja evropski hrast.

Floyd le še tropska nevihta

17. 09. 1999 11.27

Orkan Floyd je v četrtek ponoči oplazil območje mesta New York, vendar vsi zaradi tega niso bili razočarani. To velja predvsem za šolsko mladino, ne le v New Yorku, ampak tudi v Washingtonu, New Jerseyju, Baltimoru in Philadelphiji, kjer so šolarji doživeli nepričakovane počitnice. Orkan Floyd, ki je najprej razdejal Bahame ter oplazil Florido in obalo Georgije, je ob prihodu nad Južno Karolino izgubil del svoje moči in v Severni Karolini postal le še tropska nevihta, kar pomeni, da so vetrovi pihali s hitrostjo manj kot 120 kilometrov na uro.

Nočno neurje v Posočju

11. 08. 1999 16.19

Gornje Posočje je v noči s torka na sredo zajelo hudo neurje z vetrom in ponekod tudi točo, ki je povzročilo precejšne težave v prometu in v oskrbi z električno energijo. Močan veter in udari strele so povzročili lomlenje vej in ruvanje dreves, ki so padala na cestišča, tam pa so bili tudi nanosi kamenja in blata.

Maribor in okolico je sinoči zajelo močno neurje

07. 08. 1999 09.16

Območje mestne občine Maribor ter Ruš, Miklavža, Kungote, Pesnice, Šentilja in še nekaterih občin v severovzhodni Sloveniji je sinoči po 20. uri zajelo močno neurje, ki ga je na nekaterih območjih spremljala tudi toča. Zaradi močnega dežja je voda zalila več sto kleti, veter pa je lomil veje, prevračal drevesa in odkrival starejše strehe.

Včerajšnje neurje povzročilo precejšnjo škodo

23. 07. 1999 17.46

Gorenjsko, severno Primorsko, Posavje in Koroško so sinoči oz. v noči na petek prizadela hujša neurja. V Ljubljani, Medvodah, Kamniku, Mengšu, Dobrovi in Litiji je voda zalila kletne prostore, več kot 50 stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov.

Hudo neurje na vzhodu države

14. 07. 1999 20.32

V občini Podčetrtek je bil popoldne hud naliv; hudourniki in meteorna voda so poškodovali številne lokalne ceste. Neurje je uničilo tudi skoraj vse poljščine na Murskem polju, na območju Maribora pa je močan veter porušil nekaj dreves in drogov za električno napeljavo, je poročal Radio Slovenija.

Zaver v celovškem botaničnem vrtu

02. 04. 1999 18.33

Zveni kot prvoaprilska šala, vendar ni. Od 1. aprila se v botaničnem vrtu v Celovcu nahaja okostje zavra. Gre za odlitek fosila, ki izvira iz Kitajske, na ogled pa bo do konca junija med 9. in 18. uro. Za okostje, ki so ga dobili v Celovcu na posodo, je odgovoren slovenski arhitekt Milan Kovač.

''Zapeljala'' iz devetega nadstropja garažne hiše

21. 03. 1999 08.57

Avtomobil z dvema Moskovčanoma je zletel z devetega nadstropja garažne hiše, ko je moški učil žensko voziti. Gleb Mulin je v garažni hiši učil voziti avto svojo nekdanjo ženo Ljudmilo, ko je ta, očitno po pomoti, pritisnila na plin in je avto prebil stekleni zid garaže. Vozilo je pristalo na krošnjah dreves, reševalne ekipe pa so potrebovale 90 minut, da so hudo poškodovani par rešile iz avtomobila.

Železniški promet moten zaradi snega

10. 02. 1999 11.11

Zaradi obilnih snežnih padavin je prišlo do izpada električne energije na celotnem omrežju Slovenskih železnic, zaradi česar so se pojavile velike motnje v železniškem prometu. Z intenzivnim delom včeraj in danes ponoči je železničarjem uspelo delno normalizirati promet, so sporočili iz Slovenskih železnic.

Na jugu Italije odkrili antične grobove

11. 01. 1999 10.06

Italijanski arheologi so v kraju Paestum južno od Neaplja odkrili ostanke dveh antičnih grobov. Odkritje je zelo pomembno za odkrivanje antične grške naselbine na tem območju. Predstavniki arheološkega muzeja v Salernu menijo, da naj bi bili ostanki grobov iz 6. oziroma z začetka 5. stoletja pr.n.št. V enem od grobov so našli tudi mumijo, zato arheologi domnevajo, da gre za grob pomembnega predstavnika grške kolonije. Stene groba so okrašene z motivi geometrijskih likov, palm in dreves z granatnimi jabolki, ki so bila simbol onostranstva. Sicer je Paestum eno največjih italijanskih arheoloških najdišč, ki je znano predvsem po ruševinah grškega templja. Grško naselbino Pozejdonijo so ustanovili v 6. stoletju pr.n.št., leta 273 pr.n.št. pa so jo zasedli Rimljani.

Neurje na Kanarskih otokih povzročilo večjo škodo; tudi nekaj ranjenih

08. 01. 1999 12.27

V hudem neurju na Kanarskih otokih je bilo v noči na petek lažje ranjenih več ljudi. Veter s hitrostjo do 100 kilometrov na uro je ruval drevesa, odkrival strehe in podiral prometne znake, je davi poročal španski radio. Pešce so ranili delci razbitega okenskega stekla ali veje, ki so padale z dreves. Vihar je najbolj prizadel otoka Tenerife in Lanzarote.

Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?

26. 12. 1998 12.05

Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.

Lovci v ZDA ogrožena vrsta

03. 12. 1998 08.58

Začetek lovske sezone na severovzhodu Združenih držav se je, če gre soditi po trditvah ameriške zvezne države Maryland, precej bolj klavrno začel za lovce kot za divjad. Glavni lovec Mark Sanders je namreč povedal, da se je kar za osem lovcev iz Marylanda lov končal v bolnišnici. Eden je celo preminil za posledicami srčnega napada. Neki lovec si je v žaru pregona jelenov prestrelil stopalo, šest pa jih je končalo z zlomi in odrgninami, ki so jih ''pridelali'' med padci z različnih opazovalnih mest divjadi. Neki lovec naj bi po Sandersovih navedbah zaspal medtem, ko je visel na deblu, za preostale pa ni znano, od kod so padli. Sicer nihče od poškodovanih lovcev ni v življenjski nevarnosti. Statistika kaže, da kar tretjino nesreč na lovu povzročijo padci lovcev z dreves oziroma z opazovalnic, kjer lovci tudi po več ur čakajo v zasedi. Nekateri pri tem zadremajo, drugi pa se pred mrazom branijo s čutaricami, v katerih je, jasno, le topel čaj.

Na prenosnem omrežju za približno 300 milijonov škode

10. 11. 1998 12.43

Škoda na prenosnem električnem omrežju po prvih grobih ocenah znaša med 250 in 300 milijonov tolarjev, končna številka pa bo odvisna od potrebnih sanacijskih ukrepov, zlasti na območju Zasavja, kjer zemlja še naprej drsi, so sporočili iz Elektra-Slovenija.

Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti

24. 10. 1998 09.44

Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.

Gozdni požari divjajo na ruskem daljnem vzhodu

05. 08. 1998 14.42

Gozdni požari so na ruskem daljnem vzhodu uničili 172.278 hektarov dreves. Na Kamčatki gori prek 20 hektarov gozdov, na Sahalinu pa je zgorelo približno 17.000 hektarov gozdov. Najhuje naj bi bilo prizadeto območje Kabarovska, kjer še vedno gori več kot 136.395 hektarov gozdne površine, vendar pa prebivalstvo, poslopja in prometne zveze niso ogrožene.