drevesa
Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti
24. 10. 1998 09.44
Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.
Orkan Georges v ZDA povzročil obilne padavine
29. 09. 1998 11.36
Orkan Georges, ki je v ponedeljek prizadel ameriške zvezne države Florido, Louisiano, Mississippi in Alabamo, je povzročil obilne padavine in močan veter. Poplavljene so bile številne hiše in ceste. Veter, ki je dosegel hitrost 110 kilometrov na uro, je ruval drevesa.
Orkan Georges pustoši po Floridi
26. 09. 1998 10.42
Orkan Georges je s hitrostjo vetra 170 kilometrov na uro v petek divjal nad verigo otokov Florida Keys na jugu ameriške zvezne države Florida. Orkan je ob močnih padavinah in do dva metra visokih valovih ruval pristajalne mostiče in strehe ter lomil drevesa in stebre za električno napeljavo. O morebitnih žrtvah že četrtega orkana v tej sezoni, zaradi katerega je na Karibih življenje izgubilo okoli 300 ljudi, za zdaj na Floridi ne poročajo.
Djuro ponovno na svobodi
09. 07. 1998 09.50
Diplomatski medvedek Djuro je s svojimi vragolijami ponovno poskrbel za vznemirjenje v hrvaški prestolnici. Komaj dva tedna po zadnjem pobegu, ko so ga po enotedenskem iskanju našli v parku rezidence predsednika Franja Tuđmana, in prevozu v novo bivališče v domnevno varni kletki, si je medvedek, ki ga je od živalskega vrta v dar dobil nek italijanski diplomat, ponovno privoščil izlet v svobodo. Potepanje pa se je po navedbah hrvaških časnikov končalo že po nekaj urah, saj ga je v krošnji nekega drevesa opazil stanovalec sosednje hiše in Djuro je moral hočeš-nočeš godrnjaje nazaj v svojo kletko.
Včerajšnje močno deževje povzročilo obilico težav
08. 07. 1998 11.14
Včerajšnje močno deževje popoldne in ponoči je v več delih države povzročilo obilo težav, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo, največ zaradi obilice vode, vetra, ki je ponekod podiral drevesa in strel, ki so zanetile več požarov. V Zasavju je obilna moča sprožila nekaj zemeljskih plazov.
Orkan na zahodu Indije: deset žrtev, 10.000 evakuiranih
09. 06. 1998 14.52
Indijsko zvezno državo Gujarat ob obali Arabskega morja je danes opustošil orkan, ki je zahteval najmanj deset življenj, kakih 10.000 ljudi pa so morali izseliti, so sporočile oblasti.
Iz rimske Galerije moderne umetnosti ukradli dela Van Gogha in Cezanna
20. 05. 1998 10.53
Trije oboroženi moški so v noči s torka na sredo iz Galerije moderne umetnosti v Rimu ukradli sliki Vincenta Van Gogha "Vrtnar" in "Arležanka" ter Cezannovo olje "Hiša in drevesa", je sporočila policija.
Sladokuscem grozi, da ostanejo brez čokolade
10. 05. 1998 09.44
Vodilni proizvajalci čokolade v svetu skušajo ob pomoči združenj za zaščito okolja preprečiti katastrofo, ki lahko kaj kmalu doleti sladokusce in zasvojene s čokolado. Kakao, glavno surovino za proizvodnjo čokolade, po vsem svetu ogrožajo najrazličnejši zajedalci, ki uničujejo plantaže te vrste drevesa. Zato so predstavniki družbe Mars, Nestle in drugi združili moči z ekologi, da bi našli rešitev in ohranili naravno okolje, v katerem bi kakavovce zavarovali pred zajedalci.
Povabljeni na svetovno prvenstvo v plezanju na drevesa!
07. 05. 1998 09.32
Rayu Cooperju s Floride, prvaku v plezanju na drevo, življenje očitno poteka predvsem navzgor in navzdol. Cooper je bil eden od dvanajsterice udeležencev tradicionalnega vsakoletnega tekmovanja v plezanju na drevo. "Splezati na drevo je najtežje," je menil tokrat drugouvrščeni Dick Larock, "ko pa si enkrat na njem, je vse lažje". On in Cooper sta edina izmed peterice finalistov uspela splezati na drevo in z njega. Ostali trije finalisti so bili diskvalificirani, ker so naredili nekaj tehničnih napak in niso uspeli zavezati vrvi okoli določene veje. Cooperju so za nagrado podarili potovanje v Birmingham, kjer se bo avgusta potegoval za naziv svetovnega prvaka v plezanju na drevo.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Naprodaj otok v južnem Pacifiku
12. 04. 1998 10.56
Prodamo: otok v južnem Pacifiku z lastno pristajalno stezo ter brez sosedov. Na voljo je takoj. Cena: 47 milijonov dolarjev. Družina Fullard-Leo je postavila znak "naprodaj" na atol Palmyra, neposeljeni otok, ki leži približno 1.600 kilometrov južno od Havajev ter 560 kilometrov severno od ekvatorja. Površina otoka je 33 kvadratnih kilometrov. Na atol pade več kot 4 metre dežja na leto, na njem pa rastejo tudi do 25 metrov visoka tropska drevesa. Sicer je otok v ameriški posesti. Havajski otoki so si ga priključili leta 1862, družina Fullard-Leo pa ga je kupila leta 1922. Med 1940 in 1947 je otok zasedla ameriška mornarica, ki je na otoku zgradila 1.800 metrov dolgo pristajalno stezo. Otok je neposeljen že od leta 1951 dalje. Kot je povedal agent za nepremičnine pri podjetju Monroe in Friedlander Doug Pothul, naj bi se za nakup otoka zanimal predsednik Microsofta Bill Gates.
V Nemčiji orkanske nevihte
05. 03. 1998 09.46
Med orkanskimi nevihtami je v Nemčiji ponoči življenje izgubila najmanj ena oseba, več ljudi pa je bilo hudo ranjenih. Zaradi neurja so bila izruvana številna drevesa in odkrite strehe, prevrnjeno pa je bilo tudi nekaj avtomobilov. Policija je sporočila, da znaša nastala škoda več 100.000 mark. Tudi v Stuttgartu in okolici je neurje povzročilo gmotno škodo, policija pa je morala v sredo priskočiti na pomoč kar v 36 primerih. Izruvana drevesa so poškodovala več avtomobilov, v okrožju Wangen in Uhingen pa so zaradi podrtih dreves zaprli več cest.
70.000 dreves za sarajevske otroke
15. 12. 1997 09.58
Nemško združenje "Drevesa za Sarajevo", ki ga podpirajo številni zvezdniki in umetniki, bo do leta 2000 za vsakega od 70.000 sarajevskih otrok posadilo po eno drevo. Z akcijo, ki poteka pod geslom "Zeleni božični prazniki za Sarajevo", želijo organizatorji spomniti na leta vojne v bosanskohercegovski prestolnici, ko so meščani v pomanjkanju kurjave posekali številna drevesa v mestu.