družb

Waigel v Bangkoku
19. 02. 1998 10.44
Nemški finančni minister Theo Waigel je danes v okviru južnoazijske turneje po državah, ki jih je zajela finančna kriza, prispel v Bangkok. Waigel je v pogovoru z nemškimi predstavniki gospodarskih družb, ki imajo sedež na Tajskem, pozval politično odgovorne v tej državi, naj ne popustijo v prizadevanjih za premostitev denarne in finančne krize na tem območju. Waigla bo sprejel v avdienco tajski kralji Bhumipol, pogovarjal se bo tudi s premierom Chuan Leekpaijem ter finančnim ministrom Tariin Nimmanahaemindo. Waigel bo tako kot Indoneziji Tajski ponudil tri državno podprte kreditne programe v višini 204 milijone mark, s katerimi naj bi Tajska uvozila predvsem investicijsko opremo.

Madžarske družbe povečujejo svoje naložbe na tujem
12. 02. 1998 08.17
Družbe, registrirane na Madžarskem, so povečale izvoz kapitala v druge države, so sporočili iz madžarske osrednje banke. Kapitalske naložbe madžarskih družb v tujino so se povečale za več kot trikrat, in sicer na 370 milijonov dolarjev v lanskem letu z 58 milijonov v letu 1996. Glede na višino kapitala ga je bilo največ, 228 milijonov dolarjev, usmerjenega na Nizozemsko, glede na število družb izvoznic pa v Romunijo. V tej državi deluje kar 185 madžarskih podjetij, lani pa so naložbe v to državo znašale 27 milijonov dolarjev. Poleg Nizozemske in Romunije madžarska podjetja usmerjajo svoje naložbe še v Avstrijo, Nemčijo, na Slovaško, v ZDA, Veliko Britanijo, Ukrajino, na Poljsko in Hrvaško.

Ugibanja o prodaji Netscapa
07. 02. 1998 09.23
Vodstvo ameriškega podjetja Netscape, pionirja na področju razvoja brkljalnikov za internet, naj bi po pisanju ameriškega časnika Wall Street Journal razmišljalo o delni ali popolni prodaji podjetja. Kot še navaja časnik, naj bi se Netscape, ki se sooča s hudo konkurenco Microsofta, resno pogovarjal s predstavniki družb Sun Microsystems, Oracle, IBM ter največjega svetovnega ponudnika dostopa do interneta, koncernom America Online. Osrednja tema pogovorov naj bi bili pogoji prodaje oz. strateške naložbe pri Netscapu. Lani je Netscape zabeležil visoko izgubo v višini 115,5 milijona dolarjev, medtem ko je leta 1996 ustvaril dobiček v vrednosti 19,5 milijona dolarjev.

AEA: Lani 15 milijonov več potnikov
04. 02. 1998 08.15
Letalske družbe, članice Zveze evropskih letalskih družb AEA, so lani skupaj prepeljale nekaj manj kot 162 milijonov potnikov, kar je za 15 milijonov več kot lani, je sporočila AEA. Število potnikov je najbolj, za 10,2 odstotka, poskočilo na evropskih poletih, na prekoatlantskih poletih je bilo 9,7 odstotka več potnikov, na azijsko-pacifiških poletih pa 9 odstotkov. Promet tovornih letal se je lani povečal za 5,3-odstotka.

Azijska gospodarska kriza čez pet let mimo
24. 01. 1998 10.50
Poslovodstva družb desetih azijsko-pacifiških držav menijo, da je sedanja gospodarska kriza prehodna in da se bo čez največ pet let gospodarstvo tega območja vnovič popravilo. Po raziskavi, ki so jo izvedli v Far Eastern Economic Review in Asian Business News, kar 80 odstotkov poslovodij meni, da azijski "gospodarski čudež" še ni zaključen, 45 odstokov pa jih meni, da se bodo gospodarske dejavnosti v regiji popravile v tri do pet letnem obdobju. Obenem je pokazala anketa opravljena na Japonskem, da 72 odstotkov vodilnih družb vrejame, da je japonsko gospodarstvo v upadanju. Mnoge tamkajšnje družbe se namreč pritožujejo, da jim domače banke ponujajo posojila z višjimi obrestnimi merami in zahtevajo strožje pogoje zadolževanja.

Dokapitalizacija tržaške zavarovalne družbe Generali
11. 01. 1998 09.08
Delničarji tržaške zavarovalne družbe Generali so na izredni skupščini izglasovali sklep o dokapitalizaciji podjetja. Pridobljena sredstva naj bi primarno služila za financiranje prevzema nemške zavarovalne družbe AMB in nekaterih manjših francoskih zavarovalnih družb. Dodatna sredstva naj bi pridobili z izdajo navadnih delnic. S prevzemom podjetja AMB, tretje najmočnejše zavarovalne družbe v Nemčiji, bi na nemškem trgu povečali svoj delež za 7,6 odstotka, kar bi skupaj pomenilo zavidljivih devet odstotkov.

V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.

Terjatve Tamovih upnikov znašajo 46,2 milijarde tolarjev
24. 12. 1997 09.25
Seštevek vseh priznanih terjatev vseh stečajnih upnikov do delniške družbe TAM Maribor v stečaju in 15 odvisnih družb znaša 46,2 milijarde SIT, je sporočil stečajni upravitelj Tama Mirko Žagar. V stečajnih postopkih zoper stečajne dolžnike so že bili opravljeni naroki za preizkus terjatev, sledi pa faza vnovčevanja zahtevkov stečajnih dolžnikov. Skupni seštevek priznanih prednostnih terjatev pri vseh stečajnih dolžnikih znaša 27,4 milijarde SIT. Seštevek stečajnih mas vseh dolžnikov znaša po ocenjeni vrednosti kakih 330 milijonov mark oz. 31,2 milijarde SIT.

Ugodni krediti Ekosklada za okoljske naložbe v industriji
18. 12. 1997 17.54
Ekološko razvojni sklad RS (Ekosklad) bo jutri, 19. decembra, v Uradnem listu objavil nov javni razpis za dodeljevanje ugodnih kreditov za okoljske naložbe gospodarskih družb v skupni višini 1,5 milijarde tolarjev.

Skupščina Dadasa potrdila združitev družb
18. 12. 1997 16.53
Skupščina delniške družbe Dadas Poslovni sistem, na kateri je sodelovalo blizu sedem desetin delničarjev, je potrdila pogodbo, s katero se je družba Galerija Dadas pripojila k delniški družbi Dadas Poslovni sistem.

Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".

Privatizacija z dražbami
11. 12. 1997 08.14
Potem, ko se je ukrajinski vladi ponesrečil projekt privatizacije s certifikati, ki jih je prebivalstvu delila v letih 1994 in 1995, se je odločila, da bo velika industrijska podjetja prihodnje leto prodala na dražbah. Vlada računa, da bo prodaja industrijskih gigantov v proračun prispevala približno dve milijardi dolarjev, je dejal direktor ukrajinskega urada za privatizacijo Vladimir Lanovoj. Kot predvidevajo, bodo na dražbi v prvem krogu ponudili približno 800 podjetij, predvsem družb za oskrbo z električno energijo, rafinerij, mlinov, metalurških podjetij in ladjedelnic. Ukrep naj bi pospešil "veliko" privatizacijo, ki je letos skoraj zastala. Nekoliko bolje je na področju privatizacije trgovskih podjetij in storitvenih dejavnosti, kjer je olastninjenih že skoraj 80-odstotkov podjetij, je še povedal Lanovoj.

Goodyear in Sava podpisala pogodbo
10. 12. 1997 13.12
Ameriška multinacionalka Goodyear in družba Sava Kranj sta s slovesnim podpisom pogodbe na Brdu pri Kranju končala pogajanja o ustanovitvi skupnih družb za izdelavo avtomobilskih plaščev in gumenih tehničnih izdelkov. Pogajanja so trajala skoraj dve leti, podjetji pa sta pismo o nameri podpisala že maja letos v Frankfurtu.

Konferenca o evropski tranziciji in evropski integraciji
02. 12. 1997 09.11
Konec tedna, 5. in 6. decembra, bo v Budimpešti potekala osma letna konferenca CEEPN - mednarodne medvladne organizacije iz Ljubljane, ki se ukvarja s problemi ekonomske tranzicije. Naslov letošnje konference je ekonomska tranzicija in evropske integracije. Konference se bodo udeležili predstavniki iz 24 držav, gostitelj pa bo madžarska družba za državno lastnino in privatizacijo. Konferenca bo potekala ob podpori Svetovne banke in programov Evropske komisije Phare ter Tacis.

Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.