družinski zdravniki
Nekateri mladi specialisti ostali brez dodatka za deficitarnost
14. 01. 2022 13.38
Mladi zdravniki opozarjajo, da je več kot 40 mladih specialistov primarnega zdravstva ostalo brez dodatka za deficitarnost za leto 2021. Izplačilo dodatka je zavrnilo Ministrstvo za zdravje. Gre za dodatek, s katerim so pretekli ministri mlade zdravnike želeli pritegniti za delo v primarnem zdravstvu.
Kronično pomanjkanje družinskih zdravnikov, vse manj zanimanja mladih
13. 01. 2022 18.40
V Sloveniji nam manjka 1000 družinskih zdravnikov, da bi dosegli vsaj povprečne evropske standarde, poklic pa postaja vse bolj nezanimiv tudi zaradi gore administrativnih postopkov, ki niso neposredno povezani z zdravniškim delom. Zdravstveniki že desetletja opozarjajo na krvavo potrebne spremembe, ki pa jim pristojni pozornost namenjajo komaj sedaj. Pa še te so po mnenju številnih preohlapne. Kaj bi se dalo spremeniti, da bi poklic postal denimo tako privlačen kot na Nizozemskem, kjer se skoraj vsak študent medicine odloči, da postane družinski zdravnik?
Bolniki zdravniku poslali elektronsko pošto in dobili le avtomatsko povratnico
12. 01. 2022 20.01
Mnogi Ljubljančani so bili v zadnjih dneh presenečeni, ko so se zaradi preobremenjenih telefonskih linij na osebnega zdravnika obrnili prek elektronske pošte, v odgovor pa dobili avtomatsko povratnico, da je zaradi izpada kadra delo zdravstvenih timov okrnjeno, zato tudi ne bodo mogli odgovoriti na vsa elektronska sporočila. Paciente so še pozvali, naj se na zdravnika obrnejo le v nujnih primerih. Primanjkljaj družinskih zdravnikov je sicer težava, ki Slovenijo pesti že leta, saj za specializacijo družinske medicine ni zanimanja, zaradi epidemije pa do zdravnika, če ga sploh imamo, pridemo še težje.
Nasveti vodilnih strokovnjakov: Preberite, kako izboljšati zdravje naših najhitrejših mišic, po katerih prejemamo kar 90 odstotkov informacij!
28. 12. 2021 00.15
Piše: mag.farm. Bojan Madjar
'Brez ukrepov bo javno zdravstvo izgubljalo bitko z zasebnim'
27. 12. 2021 12.51
V sindikatu FIDES opozarjajo, da je treba takoj narediti vse, da v javnem zdravstvu obdržimo nosilce zdravstvene dejavnosti, če je predstavnikom državljank in državljanov mar za kakovostno javno zdravstvo, razvoj medicine, predvsem pa za bolnike. Za boljše delovne pogoje zdravnikov se zavzemajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.
Opozorilo revmatologa: Ne zanemarite motnega vida in rdečice. To so bolezni, na katere kažeta ta simptoma!
24. 12. 2021 00.15
Piše: Šime Mijić, dr. med., specialist fizikalne medicine in rehabilitacije, subspecialist revmatolog, član Ameriškega društva za revmatologijo, predstojnik klinike Faktor zdravlje
Opozorilo revmatologa: Ne zanemarite motnega vida in rdečice. To so bolezni, na katere kažeta ta simptoma!
18. 12. 2021 00.15
Piše: Marija Bošnjak Pašić, prof. dr. sc., specialist nevrolog, subspecialist nevroimunologije, UKC Zagreb
Zdravniška zbornica poziva k ureditvi primernega statusa za zdravnike
27. 11. 2021 11.56
V Zdravniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da trenutna plačila zdravnikov, ki glede na obremenitve niso primerljiva z zahodnoevropskimi državami, povzročajo težave pri zagotavljanju zdravniškega kadra. Mladi zdravniki se zaradi težjih pogojev dela za določene zdravniške specializacije vse redkeje odločajo, so zapisali.
Kako si pri okužbi s koronavirusom lahko pomagamo sami doma?
16. 11. 2021 18.32
Mnogi od nas te dni prebolevajo koronavirusno bolezen. Na srečo v domači oskrbi. Kako se poleg pravil o samoizolaciji znajti s to boleznijo doma, kdaj obiskati zdravnika, meriti saturacijo ali ne. S temi vprašanji se sooča marsikdo, pa tudi z stisko, ki nastane, ko ne vemo, kako naprej. Nekaterim izolacija predstavlja psihično stisko in strah, kako naprej, če se stanje poslabša.
Iščejo kader za covidne oddelke: 'Potrebujemo vsakega, ki zmore dodatne obremenitve'
10. 11. 2021 08.58
Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je povedal, da pripravljajo regijski seznam razpoložljivih kadrov za pomoč v covidnih bolnišnicah. Opozarja pa na obremenjenost zdravnikov na primarju in morebitne težave s plačili zdravstvene blagajne ob neizvajanju lastnih nalog.
Na Hrvaškem bodo morali zdravniki klicati necepljene paciente
30. 10. 2021 18.32
Hrvaško ministrstvo za zdravje je zdravnikom družinske medicine naložilo, da morajo necepljene paciente od starosti 65 let poklicati in obvestiti o možnosti cepljenja. Če pacient cepljenje zavrne, morajo to zapisati v njegovo kartoteko. Če zdravnik pacienta ne more priklicati, ga mora skupaj s patronažno sestro v roku tridesetih dni obiskati na domu.
V Avstriji največ okužb od novembra lani, Estonija zaostruje ukrepe
29. 10. 2021 07.49
Estonija ob porastu števila okužb zaostruje ukrepe za zajezitev epidemije. Vlada je namreč sporočila, da bodo v vseh notranjih prostorih znova obvezne maske, od 1. novembra pa bo za najstnike obvezen pogoj PCT za dostop do več storitev. Ob covidnem potrdilu bodo morali vsi Estonci od zdaj predložiti tudi osebno izkaznico. V Avstriji so v medtem zadnjem dnevu potrdili še 5861 okužb z novim koronavirusom. Na Hrvaškem bodo morali zdravniki poklicati vse necepljene paciente nad 65 let. V južni sosedi so v četrtek potrdili 4392 novih okužb.
V Zdravstvenem domu Trebnje bodo prisiljeni zapirati ambulante
27. 10. 2021 10.18
Zaradi trenutne epidemiološke slike in kadrovske podhranjenosti na območju celotne države se v Zdravstvenemu domu Trebnje na področju splošnih ambulant in dežurne službe soočajo z velikim težavami. Sporočili so, da se bo razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih storitev zmanjšala in da bodo občasno prisiljeni tudi zapirati ambulante.
Poklukar o morebitnem zaostrovanju: Najbolj strog in funkcionalen ukrep je PCT
23. 10. 2021 19.06
Epidemija je po številkah sodeč ušla izpod nadzora. Za prihodnji teden skupina strokovnjakov svetuje prostovoljni "lockdown". Kakšne ukrepe pripravljajo na vladi? Najbolj strog in hkrati funkcionalen ukrep je PCT, pravi minister Poklukar. Ta nam – skupaj s cepljenjem – zagotavlja odprto družbo. "Zato moja prošnja in poziv prebivalcem, da ga striktno začnemo izvajati." Bo pa vlada, zagotavlja, pri sprejemanju morebitnih dodatnih ukrepov sledila stroki.
Zdravstveni delavci: Vlada ne pozna našega dela, saj že vseskozi svetujemo glede cepljenja
23. 10. 2021 07.00
Prepričujte, lobirajte, zapisujte, cepite – več jih prepričate, višja nagrada bo vaša. Ne, to ni kakšna nagradna igra, niti ne pogodba za trgovskega potnika – to je poseben vladni projekt za zvišanje precepljenosti, po številu prepričanih in cepljenih bi nagrajevali time družinske medicine po posebni lestvici. "Popolnoma zavržen, nepremišljen in škodljiv vladni projekt, ustavite ga takoj, škoda, da nas niste vprašali niti za mnenje nanj," odgovarja sindikat družinskih zdravnikov. "To bo uničilo zaupanje bolnikov. Cepilo se bo še manj ljudi, ljudje bodo mislili, da prepričujemo zaradi finančnih koristi."
Začenja se brezplačno cepljenje proti gripi
18. 10. 2021 06.02
Začenja se cepljenje proti gripi, ki bo tudi v letošnji sezoni brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Tistim, ki se bodo želeli cepiti, ne bo treba izpolnjevati pogoja PCT.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'
05. 10. 2021 06.00
Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Računsko sodišče: Na MZ in ZZS ne vedo, koliko in katere zdravnike potrebujemo
04. 10. 2021 08.44
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela med letoma 2008 in 2019. Kot so ugotovili, niti na ministrstvu za zdravje niti na Zdravniški zbornici Slovenije ne vedo, koliko zdravnikov je treba dodatno zagotoviti, katerih specialistov najbolj primanjkuje, prav tako nimajo načrta, kako bi ta primanjkljaj nadomestili. Zdravniška zbornica se s temi ugotovitvami ne strinja, zdravstveni minister Janez Poklukar pa pravi, da te niso nič novega.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
Rak dojk letno v povprečju terja življenja 420 žensk, zbolevajo pa tudi moški
01. 10. 2021 06.00
Leta 2018 je v Sloveniji za rakom dojk zbolelo 1527 oseb, od tega 11 moških. Žal je bila bolezen usodna za 473 žensk in 5 moških. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, zato je še toliko bolj pomembno pravočasno odkrivanje in učinkovito zdravljenje bolezni. Dobra novica je, da je na voljo vedno več novih zdravil, prav tako si z veliko hitrostjo sledijo uspešna poročila rezultatov kliničnih raziskav, ki obetajo številne novosti tako v zdravljenju zgodnjega raka kot tudi razsejane bolezni v naslednjih letih.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
BLOG: Anoreksija, resna telesna in čustvena bolezen
26. 09. 2021 21.45
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilno moteno zaznavanje podobe in teže svojega telesa (dismorfija). Spremlja jo pretiran strah pred pridobivanjem telesne mase, zato si oseba s to motnjo kljub izredno nizki telesni teži skrajno omejuje vnos hrane oz. sama sebe strada. Omejevanje količine zaužite hrane lahko pogosto spremljata tudi čezmerna telesna vadba in uporaba odvajal ali diuretikov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Kacin: V tem tednu izdali 109.000 odmerkov cepiv
16. 09. 2021 11.14
Včeraj so v enem dnevu cepili skoraj 15 tisoč ljudi, dan pred tem pa dobrih 11 tisoč. S prvim odmerkom je cepljenih 50 odstotkov vseh prebivalcev. Največ povpraševanja je po cepivu Janssen, a kot opozarja Jelko Kacin, ga za vse ne bo dovolj. Imamo pa zadostne količine Pfizerja in Moderne. V vrstah, ki jih v zadnjih dneh gledamo pred cepilnimi centri, je le malo starejših. Kacin pravi, da je to skrb vzbujajoče in da je skrajni čas, da družinski zdravniki prevzamejo nalogo aktiviranja te skupine populacije.
Za vrednost enega kosila do zgodnje diagnostike krvnih bolezni
07. 09. 2021 15.09
Tudi zaradi epidemije covida, ki je močno zarezala v dostopnost zdravnikov na primarni ravni, številni bolniki v hematološke in onkološke ambulante pridejo zelo pozno. V zadnjih dveh letih so v Sloveniji diagnosticirali polovico manj krvnih rakov, čeprav je pojavnost teh bolezni iz leta v leto višja. Za uspeh zdravljenja in preživetje bolnikov je ključno, da so simptomi odkriti dovolj zgodaj, pomembno vlogo pri odkrivanju pa ima preprosta krvna slika.
Umrl Joey Jordison, ustanovni član skupine Slipknot
28. 07. 2021 09.00
Bobnar je bil eden od ustanovnih članov metal zasedbe Slipknot. Ta je nastala leta 1995, leta 2008 pa na glasbenih lestvicah dosegla največje uspehe. Jordison je v 47. letu umrl v spanju.