družinski
V požaru umrli štirje otroci
19. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v družinski hiši v avstrijskem mestu Reisenberg pri Badnu, so umrli štirje otroci, njihovi starši pa so se rešili. Požar naj bi izbruhnil zaradi napake na oljni peči, je danes sporočila policija. V požaru sta umrli osemletni dvojčici in njuni sestri, stari deset in enajst let.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Cepljenje proti pnevmokokni pljučnici
24. 10. 2000 00.00
Vsakoletno cepljenje proti gripi se bo po vsej Sloveniji pričelo v začetku novembra. Prvič pa Inštitut za varovanje zdravja uvaja tudi cepljenje proti pnevmokokni pljučnici. To je namenjeno predvsem ljudem, ki zaradi starosti ali bolezni pogosto dobijo pljučnico ter drugim osebam s kroničnimi obolenji.
Prireditve v Mestu žensk
09. 10. 2000 00.00
Maggie Humm, profesorica za ženske študije na University of London, bo ob 17. uri v predavalnici E8/9 v Cankarjevem domu na predavanju Družinski portreti Virgine Woolf: Preobrazba spomina povzela, kaj je V. Woolf napisala o fotografiji v svojih dnevnikih in pismih in razpravljala o njenih teorijah o kinematografiji in modernističnih estetikah. Njeno področje sicer vključuje ženske pisave v 20. stoletju, film, feministične teorije in kritiko, umetnost in avtobiografije modernističnih avtoric. Ob 20. uri se bo v Slovenskem mladinskem gledališču s tremi soli predstavila najpomembnejša koreografinja portugalskega plesa devetdesetih Vera Mantero. Ena skrivnostna stvar, je rekel e.e. cummings je hommage tropski sireni pariških kabaretov dvajsetih let Joséphine Baker ali: Vse, kar ste si želeli vedeti o Joséphine, pa si niste upali niti pomisliti. Olimpija je svojska parafraza Manetove slike. V solu Kaj če bi najprej plesala…
Začenja se Mesto žensk
27. 09. 2000 00.00
6
Je Sadam Husein resno bolan?
04. 09. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein ima raka na limfnem sistemu, zato so člani njegove družine ustanovili družinski svet, ki bi prevzel oblast v primeru njegove nenadne smrti, predseduje pa mu eden od njegovih sinov, piše v včerajšnji izdaji saudski časnik Asharq Al-Awsat, ki se sklicuje na izjave anonimnega iraškega zdravnika.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Grobnice v španski cerkvi
28. 06. 2000 13.13
Arheologi so med izkopavanjem cerkve iz 10. stoletja na severovzhodu Španije, ki je potekalo od začetka maja in se bo končalo ta teden, našli 18 grobov z dobro ohranjenimi posmrtnimi ostanki. Grobovi so razporejeni na različnih krajih okoli cerkve. V okolici te cerkve so arheologi že leta 1997 našli 120 grobov, med drugim tudi dve družinski grobnici. Ester Blanas, predstavnica lokalnih oblasti, je izrazila upanje, da bodo postavili muzej z najdbami iz te cerkve, ki je bila zgrajena okoli leta 910 in so jo renovirali v 16. stoletju. Med najdbami so tudi stari kovanci in keramični izdelki.
SDS sprejela resolucijo o volilnem sistemu
18. 06. 2000 12.32
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) je včeraj med konferenco v Novem mestu sklenila, da bo v primeru, če državni zbor ne bo uzakonil večinskega volilnega sistema, predlagala ustavni referendum. To pomeni, da bi volivci na referendumu ne le odločali za kateri volilni sistem se zavzemajo, temveč bi s svojimi glasovi sprejeli zakon, ki bi pričel veljati že naslednji dan po objavi uradnih izidov.
Skriti zakon Janet Jackson
04. 06. 2000 11.16
Režiser videospotov Rene Elizondo je ta teden vložil zahtevo za ločitev od pevke Janet Jackson. Zadeva ne bi bila čudna, če ne bi vsi mislili, da je Janet Jackson še vedno samska. V javnosti se je vedelo, da sta umetnika bila 13 let par in da sta se lani razšla, šele sedaj pa je Elizondo razkril, da sta se z Janet že leta 1991 tudi poročila. Elizondo je povedal, da so družinski člani in nekateri prijatelji vedeli za njuno poroko, sam pa se je čudil temu, da sta svoj zakonski stan javnosti lahko tako dolgo skrivala.
Umrl newyorški nadškof kardinal O'Connor
04. 05. 2000 09.38
Pozno sinoči po lokalnem času je v New Yorku za posledicami raka na možganih umrl newyorški nadškof in kardinal Joseph O'Connor. Kardinal O'Connor je 5. marca letos prejel najvišje ameriško civilno odlikovanje - kongresno zlato medaljo, v ameriški javnosti pa je bil eden najbolj znanih predstavnikov rimskokatoliške cerkve.
Velikonočno voščilo slovenskih škofov
23. 04. 2000 12.27
Na velikonočno nedeljo bodo slovenski škofje na slovesnih mašah prebrali skupno velikonočno voščilo, ki ga naslavljajo vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom in bolnikom, so sporočili iz slovenske škofovske konference.
Mamini sinčki še po poroki
07. 04. 2000 08.58
Mnogi Italijani še po poroki ostanejo mamini sinčki. Okrog 43 odstotkov poročenih moških živi največ en kilometer stran od mame, je pokazala raziskava, ki je zajela 77.000 Italijanov, starih manj kot 65 let. Dobrih 15 odstotkov vprašanih živi celo v istem stanovanju ali v skupnem gospodinjstvu, pri daljših oddaljenostih pa so redni obiski in telefonski pogovori prej pravilo kot izjema. Maurizio Andolfi, družinski terapevt in univerzitetni profesor, je povedal, da za tem pogosto tiči strah pred odraščanjem.
Zahteve po rušenju Tuđmanove grobnice
31. 03. 2000 13.42
Zagrebško združenje Pogrebnik, ki skrbi za lastništvo grobov in varovanje pietete, zahteva rušenje grobnice hrvaškega predsednika Franja Tuđmana za cerkvijo na Mirogoju in prenos predsednikovih posmrtnih ostankov v njegov družinski grob ali na kak drug kraj, piše današnji Vjesnik.
Schüssel v Lizboni upa na otoplitev odnosov z EU
22. 03. 2000 18.43
Na vrhunskem zasedanju voditeljev Evropske unije, ki se bo pričelo jutri v Lizboni, bo imel avstrijski kancler Wolfgang Schüssel prvič po ohladitvi dvostranskih odnosov štirinajstih članic z Dunajem zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPOe) v vladi priložnost nagovoriti kolege. Schüssel je že izrazil upanje, da bo lizbonski vrh prinesel začetek vnovične otoplitve odnosov, vendar pa za zdaj takšnih signalov iz prestolnic članic še ni bilo. Vesti iz držav, kot sta Francija in Belgija, ki sta do Avstrije zavzeli najostrejše stališče, prej kažejo na nasprotno. Po poročanju avstrijskih medijev naj bi francoski predsednik Jacques Chirac in premier Linoel Jospin vztrajala pri nadaljevanju hladnih odnosov tudi na čisto simbolni ravni. Avstrijski mediji so namreč poročali, da vodilna francoska politika s Schüsslom ne želita sodelovati pri tradicionalni ''družinski fotografiji'' voditeljev petnajsterice v Lizboni, podobne vesti pa prihajajo tudi iz Belgije.
Sporne besede na Švedskem
15. 02. 2000 21.05
Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.
Havlovo delo uprizorili po 40 letih
12. 02. 2000 18.16
Več kot 40 let po njegovem nastanku so v Pragi uprizorili gledališko delo češkega predsednika Vaclava Havla. Družinski večer je Havel napisal leta 1959, vendar v nasprotju z ostalimi pisateljevimi absurdnimi deli nikoli ni bil uprizorjen. Celo sam Havel je ob premieri priznal, da je nanj pozabil. Besedilo za dramo je Havel poiskal šele na prošnjo založbe, ki je objavila njegova zbrana dela.
Ponudba za odkup dela Palome
11. 02. 2000 13.55
Slovenska razvojna družba (SRD) v današnjem dnevnem časopisju na podlagi zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti SRD objavlja ponudbo za odkup dela poslovnega deleža družbe Paloma - Sladkogorska. Predmet ponudbe se nanaša na odkup navadnega poslovnega deleža tovarne papirja v višini 737,7 milijona tolarjev, ki se bo privatiziral z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. Interni razdelitvi je namenjeno dobrih 281 milijonov tolarjev oz. 19,4 odstotka osnovnega vložka, notranjemu odkupu pa dobrih 456 milijonov tolarjev oz. 31,5 odstotka osnovnega kapitala. Upravičenci lahko svoje pravice uveljavijo do 29. februarja, ko bo s SRD podpisana pogodba o prodaji poslovnega deleža.
Slovenija in Turčija o odpravi vizumov
05. 01. 2000 13.32
S 1. januarjem 2000 je začel veljati sporazum med vlado Slovenije in Turčije o vzajemni odpravi vizumov za imetnike diplomatskih, posebnih ali službenih potnih listov. V skladu z omenjenim sporazumom lahko državljani ene države podpisnice, imetniki veljavnih diplomatskih, posebnih ali službenih potnih listov, potujejo na ozemlje druge države podpisnice in tam ostanejo največ 90 dni v šestih mesecih od dne prvega vstopa, ne da bi pred potovanjem pridobili vizum. Na ozemlje druge države podpisnice lahko tako brez vizuma potujejo in tam ostanejo za čas opravljanja nalog akreditirani na diplomatskih ali konzularnih predstavništvih, imetniki veljavnih diplomatskih, posebnih in službenih potnih listov, in njihovi družinski člani.
Rode in Erniša voščila božič
24. 12. 1999 20.37
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v božičnem voščilu, ki ga je prebral na Radiu Slovenija, med drugim vsem zaželel ''obilje notranjega veselja, mir srca, medsebojno razumevanje, ljubezen v družinah in med sosedi ter prijatelji, za prihodnje leto 2000 pa da bi med nami zavladala edinost, sreča in sprava''.
Milijoni Američanov na pot za praznike
25. 11. 1999 10.54
Podobno kot leta poprej so se Američani tudi letos pred zahvalnim dnevom množično odpravili na obisk k družinam in sorodnikom, s katerimi bodo skupaj ob tradicionalnem pečenem puranu preživeli praznike. Po podatkih različnih prevoznih podjetij se je v sredo in četrtek začasno ''preselilo'' več kot 50 milijonov ljudi, med njimi tudi predsednik Bill Clinton, ki je z družino odpotoval v Camp David. Pred tem je po običaju ''pomilostil'' enega od milijonov puranov, ki bodo tudi letos končali na prazničnih mizah. Purana po imenu Harry so po pomilostitvi preselili v živalski vrt v mestu Herndon, kjer bo skupaj s purani, pomiloščenimi v preteklih letih, lahko mirno dočakal polno starost in umrl naravne smrti.
Prepoved izdajanja vizumov
13. 11. 1999 11.49
Včeraj je ameriški predsednik Bill Clinton podpisal predsedniški ukaz razširitve obstoječe prepovedi izdajanja ameriških vizumov za predstavnike jugoslovanskih oblasti, kar pomeni, da so sedaj ostali brez možnosti potovanja v ZDA tudi družinski člani, sorodniki in tesni sodelavci Slobodana Miloševića ter ostalih jugoslovanskih in srbskih visokih politikov, državnih uradnikov in poslovnežev, ki jim je bila izdana prepoved vizumov že sredi vojaške akcije zveze NATO. Lahko pa pride tudi do izjem, če so te v nacionalnem interesu ZDA.
Umrl Primo Nebiolo
07. 11. 1999 10.57
V 77. letu je v Rimu umrl predsednik Mednarodne atletske zveze (IAAF) Primo Nebiolo. Kot je skupaj z njegovo ženo sporočil družinski zdravnik Dino Petrucci, je Nebiolo zaradi srčnega infarkta umrl danes zgodaj zjutraj.
Serena dočakala prvo zmago nad Venus
04. 10. 1999 08.09
Serena Williams, mlajša od obeh sester Williams, je v finalu grand slam pokala v Muenchnu prvič v profesionalni karieri premagala sestro Venus. Z zmago s 6:1, 3:6 in 6:3 si je prislužila 900.000 dolarjev, z izkupičkom Venusove 400.000 dolarjev pa se je družinski račun Williamsovih povečal kar za milijon in 300.000 dolarjev.
Katja Seizinger stopila v zakonski jarem
02. 10. 1999 20.00
Najboljša nemška alpska smučarka zadnjih let Katja Seizinger in njen dolgoletni prijatelj Kai-Uwe Weber sta se v petek poročila.
V Srbiji tri milijone ljudi socialno ogroženih
03. 09. 1999 14.14
Na območju Srbije je okrog tri milijone socialno ogroženih, srbski Rdeči križ (RKS) pa je zaenkrat zagotovil pomoč samo za 800 tisoč ljudi.
Nova osnova za obvezno zavarovanje kmetov
13. 08. 1999 16.25
S prvim avgustom letos je začela veljati nova odredba o določitvi najnižjega katastrskega dohodka oziroma drugega dohodka na kmetiji, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kmet ali član kmečkega gospodarstva se bo v tem letu obvezno vključil v tovrstno zavarovanje, če je dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti v letu 1998 dosegel najmanj 279.617 tolarjev.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Vlada zagotovila sredstva za popotresno obnovo Posočja
10. 08. 1999 16.51
Slovenska vlada je na korespondenčni seji za popotresno obnovo 48 objektov v zasebni lasti v Posočju zagotovila 118,6 milijona tolarjev državne pomoči. Ti upravičenci lahko pridobijo tudi stanovanjska posojila v višini 48,2 milijona tolarjev.