duševne motnje
50 odstotkov mladih pri sebi opaža porast stisk in tesnobe
20. 11. 2021 07.00
20. november je dan, ki ga je Unicef namenil otrokom. Letos ga v Sloveniji posveča duševnemu zdravju mladih. Številni strokovnjaki namreč opozarjajo, da se je med covidno epidemijo stiska otrok in mladostnikov izjemno povečala. Več mladih toži o psihičnih težavah in zlorabah, več jih razmišlja o samomoru. Rdeča nit Unicefove kampanje je: Kako se počutiš. In ker otroci želijo biti slišani, je Unicef Slovenija posnel poseben video, kjer so mladi spregovorili o duševnem zdravju. Svoje misli o stiskah mladih pa je z nami delila 16-letna Žana.
Na sojenju za trojni umor v Gerečji vasi pričala mati obtoženega
25. 10. 2021 13.25
V nadaljevanju sojenja Silvu Drevenšku, obtoženemu umora zunajzakonske partnerice in njenih staršev v Gerečji vasi, so na ptujskem sodišču kot pričo zaslišali mati obdolženega. Povedala je, da je bil sin močno navezan na svojega otroka, partneričina družina pa ga ni nikoli zares sprejela. "To se je v njem počasi nabiralo," je dejala.
Večina stiske rešuje sama: zvoniti bi morali alarmi
16. 10. 2021 07.00
Podatki s terena pri nas kažejo na visok porast stisk in težav v duševnem zdravju, opozarjajo pri slovenskem Unicefu. Njihove navedbe potrjuje tudi raziskava – samoocena duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih od 10 do 18 let, iz vse Slovenije. Skoraj 50 odstotkov vprašanih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, obenem pa je zaskrbljujoč podatek, da jih večina stiske rešuje sama oziroma se o njih ne pogovarja z odraslimi.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
BLOG: Anoreksija, resna telesna in čustvena bolezen
26. 09. 2021 21.45
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilno moteno zaznavanje podobe in teže svojega telesa (dismorfija). Spremlja jo pretiran strah pred pridobivanjem telesne mase, zato si oseba s to motnjo kljub izredno nizki telesni teži skrajno omejuje vnos hrane oz. sama sebe strada. Omejevanje količine zaužite hrane lahko pogosto spremljata tudi čezmerna telesna vadba in uporaba odvajal ali diuretikov.
Brazgotine koronakrize: Otroci so se počutili, kot da so staršem v finančno breme
18. 09. 2021 09.14
Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so otroci in mladostniki postali tisti, ki jih je koronakriza verjetno najbolj prizadela. Tako vzrok za duševne in socialne stiske osnovnošolcev ocenjujejo strokovnjaki. Učenci so izgubljali realen stik z družbo, po vrnitvi v šole sta jim veliko preglavic povzročala socializacija in ponovno navezovanje stikov s sošolci. Doma, med štirimi stenami, pa so slabi medsebojni odnosi v premnogih družinah prehajali v nasilje.
Koronarevščina dobiva vedno večje razsežnosti
22. 08. 2021 07.02
Do lani smo vsaj mesec dni med poletnimi počitnicami omejili humanitarno dejavnost za družine v stiski in se povsem posvetili otrokom in mladostnikom v počitniških programih, a to že drugo poletje zapored ni mogoče. Vsa ekipa ZPM Ljubljana Moste-Polje z vseslovenskima podpornima programoma Botrstvo in Veriga dobrih ljudi je otrokom in družinam v stiski na voljo praktično dan in noč. Kajti posledice ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki so jih veliki in majhni prebivalci Slovenije občutili tako zelo različno, za premnoge pa so bile celo pogubne, se kažejo v nepredstavljivih stiskah in razsežnostih.
Vpliv nerešenih otroških in mladostniških duševnih težav na kasnejše življenje
27. 06. 2021 07.00
Čeprav se je epidemija covida-19 uradno končala, so se stiske otrok in mladostnikov med njo spremenile, postale so zaskrbljujoče, opažajo strokovnjaki. Več mladih toži o psihičnih težavah in zlorabah, več jih razmišlja o samomoru. Na drugi strani primanjkuje ustrezno podkovanega kadra, ki bi jim pomagal, pot do njega je občutno predolga. Začarani krog pomanjkljive sistemske ureditve duševnega področja je postal očitnejši. Kaj to pomeni? Kaj se lahko zgodi, če psihičnih stisk ne zatremo v kali, torej v otroštvu, mladostništvu?
Analizirali podatke 700.000 bolnikov in ocenili, kdaj se običajno začnejo duševne bolezni
19. 06. 2021 09.31
Nova študija je preučevala, pri kateri starosti nastopijo nekatere najpogostejše duševne bolezni. Starost, pri kateri se duševne bolezni običajno pojavijo, je za psihologe zelo pomembna informacija. Zgodnja obravnava namreč ključno izboljša dolgoročno kvaliteto življenja bolnika v primerjavi s primeri, ko se zdravljenje začne leta po začetku motnje.
Strokovnjaki, ki to niso: izguba denarja, predvsem pa časa
16. 06. 2021 09.05
Potreba po pomoči narašča, hkrati pa se pojavlja tudi čedalje več "strokovnjakov", ki to niso. Če svoje duševno zdravje položimo v roke šarlatana, se lahko naša stiska še stopnjuje, utrpimo lahko tudi finančne izgube. Čeprav si vse več ljudi upa poiskati pomoč, nekatere raziskave kažejo, da je obiskovanje psihoterapije še vedno precej stigmatizirano. S strokovnjaki na področju mentalnega zdravja smo se pogovorili o nasvetih influencerjev in knjig za samopomoč, vprašali pa smo tudi, kako "prebroditi" napad tesnobnosti.
Slovenija v stiski
16. 06. 2021 06.00
Kdaj smo si nazadnje priznali, da nismo dobro? Kdaj smo si nazadnje vzeli čas zase in se pozdravili? Ne zlomljene noge, ne bolečin v križu, meniskusa, tetive. Kdaj smo si nazadnje vzeli čas za poškodovano dušo? Koliko mora biti dovolj, da priznamo, da sami ne zmoremo več naprej? Da so nas vzorci vedenja iz otroštva ali pa denimo podedovana bolezen pripeljali v slepo ulico in da se jama, v katero smo se zakopali, ne bo uredila sama od sebe? Kako globoko moramo pasti s svojo psiho, da je treba začeti vse znova? Kaj pa, če ozdravitev pomeni uporabo antidepresivov in drugih zdravil, ki nam jih predpiše psihiater? Kako bomo pa sedaj zarezali v platno? Kaj pa, če gre za našega otroka? Otroka, ki sliši glasove in grozi, da bo skočil s strehe? Ali pa se izstradal do smrti? Kaj pa zdaj? Kako po pomoč?
'Oseba te zbrca, ko si na tleh, in ti reče: To delam zato, ker te imam rad. In ti verjameš'
01. 06. 2021 16.38
Prvi junij je svetovni dan narcistične zlorabe in zavedanja njenih posledic. Narcistična zloraba lahko zajema tako čustveno, telesno kot tudi spolno zlorabo, ki jo izvaja oseba z izrazito narcistično osebnostno strukturo. S strokovnjaki in osebo s tovrstno izkušnjo smo se pogovarjali o tem, kaj je narcistična zloraba, kako jo prepoznati in kako poiskati pomoč.
Hrana, ki izboljša razpoloženje in spomin
18. 05. 2021 00.15
Prehranjevanje s polnovrednimi rastlinskimi živili in nenasičenimi maščobami lahko izboljšuje razpoloženje in kognitivne sposobnosti. Prehrana z visoko vsebnostjo nasičenih maščob in rafiniranega sladkorja pa ima lahko ravno obratni učinek.
Nove obtožbe zoper Marilyna Mansona: 'Še vedno imam nočne more'
02. 02. 2021 08.12
Poročali smo že, da se je ameriška igralka Evan Rachel Wood opogumila in več kot 10 let po končani zvezi z glasbenikom Marilynom Mansonom spregovorila o nasilju, ki se je dogajalo med njuno triletno zvezo. Povedala je, da ji je 'opral možgane' in jo zmanipuliral ter da ima dovolj življenja v strahu, zato se je odločila deliti svojo zgodbo. S tem je opogumila še druge nekdanje partnerice svetovno znanega pevca.
Psihiatri opažajo razvoj novih duševnih stanj, povezanih s koronačasom
22. 01. 2021 18.32
Izguba služb, osamljenost in nepredvidljiva prihodnost nekatere potisnejo na rob. Med štirimi stenami se razvijajo ali še poglabljajo depresija, anksiozne motnje in odvisnosti. Slednje v zmanjšani meri zdravijo v psihiatričnih bolnišnicah zaradi pomanjkanja prostorov in kadra, ki so ga odstopili za zdravljenje covidnih pacientov. Čeprav ne beležijo večjega števila pacientov, pa do hospitalizacij zdaj pride, ko so ti že povsem na robu. Pričakujejo pa da bodo stiske privrele na dan šele, ko se bodo razmere umirile. Razvijajo se tudi nova duševna stanja, povezana s koronačasom, ki se odražajo v družbi – nestrpnost in impulzivno vedenje.
Psihiatrinja: porast hospitaliziranih po poskusu samomora med srednješolci
12. 01. 2021 15.39
Tesnoba, depresija in celo poskusi samomora. To so posledice, ki jih na otrocih in mladostnikih pušča epidemija. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ob tem opozarja, da je bilo v času epidemije zaradi poskusa samomora hospitaliziranih 30 odstotkov več srednješolcev kot sicer v primerljivem obdobju.
Študija iz Vuhana: Številni so simptome doživljali še šest mesecev po okužbi
11. 01. 2021 20.40
Kitajska študija razkriva, da je večina bolnikov, ki je bila hospitalizirana zaradi covid-19, še pol leta po odpustitvi iz bolnišnice, doživljala simptome covida-19. Najpogostejša simptoma, ki sta bolnike spremljala še dlje časa po hospitalizaciji, sta bila utrujenost in težave s spanjem.
'Zrelost in solidarnost pomeni tudi, da razumemo strah pred okužbo'
11. 10. 2020 18.22
Pandemija covida-19 je bistveno spremenila svet, kakršnega poznamo ter korenito posegla v naša življenja. Pri mnogih so te spremembe vplivale na počutje in duševno zdravje, zato bi morali v tem času še bolj razvijati sočutje in medsebojno pomoč. Epidemija prinaša priložnost za prevrednotenje prioritet in ciljev za vsakega od nas, pravijo v Združenju za duševno zdravje.
Fobije: strah, ki hromi
27. 06. 2020 07.00
Strah, tesnoba, fobije, panični napadi. Prihajajo v različnih oblikah in udarijo z različno močjo. Z njimi se spopada vse več ljudi. "Pričakovano je, da bo vsak tretji posameznik v življenju na eni točki imel te težave," pojasni klinična psihologinja Špela Hvale iz psihiatrične bolnišnice Idrija.
Po trojnem umoru strokovna razprava: je zgolj petletno psihiatrično zdravljenje primerno?
18. 06. 2020 19.02
Na ministrstvu za pravosodje nameravajo v kratkem opraviti strokovno razpravo o tem, ali je ukrep petletnega obveznega psihiatričnega zdravljenja, po katerem storilec kaznivega dejanja odkoraka na prostost, primerno urejen ali ne. Razprave o tem so se v javnosti pojavile po zadnjem, trojnem umoru na območju Domžal.
Po trojnem umoru sprememba zakonodaje? 'Zdajšnja ne zagotavlja varnosti družbe'
17. 06. 2020 20.07
Po trojnem umoru v Škocjanu pri Domžalah tako pravniki kot psihiatri pozivajo državo, naj na področju obravnave zločincev z duševnimi motnjami spremeni zakonodajo. Petletna obravnava na psihiatriji ni dovolj, zakoni na tem področju niso ustrezni, sporoča stroka. Opozarjajo tudi, da v primeru neozdravljive duševne motnje zdajšnja zakonodaja ne zagotavlja varnosti družbe, dejanje lahko storilci ponovijo. In ne samo to, psihiatri so prepričani, da se vsaj en umor ne bi zgodil, če bi zakone spremenili in bi storilci v zaporu, kjer jih psihiatrično zdravijo, lahko ostali dlje časa.
'Slovenska družina mora navzven delovati brezhibno, to pa je za nas prekletstvo'
16. 06. 2020 06.22
Gosta v oddaji 24UR ZVEČER sta bila klinični psiholog Tristan Rigler in odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki sta komentirala primer trojnega umora v vasi Škocjan. Prvi je spregovoril o specifiki slovenskih družin, ki "morajo navzven delovati brezhibne", drugi pa o možnosti, da 24-letnemu osumljencu dosodijo dosmrtno zaporno kazen.
Psihiatrinja opozarja: Zagotoviti je treba kakovostne službe za psihološko pomoč v krizi
29. 04. 2020 17.16
"Če v času epidemije želimo preprečiti katastrofalno krizo na področju duševnega zdravja, je treba okrepiti službe na področju duševnega zdravja, ki delujejo lokalno in dosežejo ljudi v stiskah. Okrepiti je treba strokovne in laične vire za pomoč in podporo ranljivim skupinam v njihovem naravnem okolju," poziva psihiatrinja in predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Vesna Švab.
O zdravstvu po epidemiji: 'Več bo videoposvetov, vlagati moramo v razvoj aplikacij'
12. 04. 2020 20.34
Epidemija covid-19 je spremenila naša življenja, a kljub temu da se vse vrti okoli te bolezni, ostala obolenja niso izginila. Mnogi med nami so kronični bolniki, otroci dobijo vročino, nekateri bi morali ravno v teh tednih opraviti sistematski pregled. Ženske so noseče, rojevajo. Številni so taki, ki jim je odpadel pregled pri specialistu ali pa operacija. Kako torej v ozadju koronakrize deluje naše zdravstvo, kdaj boste prišli na vrsto za pregled, operacijo?
Justin Bieber prvič o svojih borbah: odvisnost, bolezen in težave z duševnim zdravjem
04. 02. 2020 09.48
Justin počasi odstira zaveso in oboževalce spušča v svoje življenje, polno bojev z odvisnostjo, boleznimi ter težavami z duševnim zdravjem. V dokumentarnih serijah, objavljenih na portalu YouTube, razkriva do zdaj še neobjavljena dejstva.
Najstnik, ki je šestletnika vrgel iz 10. nadstropja, priznal krivdo
06. 12. 2019 21.03
Britanski najstnik, ki je šestletnika iz Francije porinil z razgledne ploščadi desetega nadstropja londonske galerije moderne umetnosti Tate Modern, je na sodišču priznal krivdo za poskus umora. Dejal je, da je dečka potisnil, ker je hotel biti del televizijskih poročil, in da bi dokazal nasprotno tistim, ki niso verjeli, da ima duševne težave.
Streljanje v Trstu: po kraji mopeda je 29-letnika policiji prijavil njegov brat
05. 10. 2019 13.18
Tržaška kvestura je javnosti podala podrobnosti petkovega strelskega napada na sedežu policije, v katerem sta umrla dva mlada policista. Napadalca, 29-letnika, ki naj bi imel duševne motnje, je policiji po kraji mopeda prijavil njegov 32-letni brat. Slednji ni bil vpleten v streljanje, je sporočila policija. Napadalca so medtem že zaslišali, na vprašanja ni odgovarjal.
Zlorabe se zapišejo v možgane in telo
21. 09. 2019 07.00
"Tretjina zlorabljenih ljudi o tem nikoli ne pove nikomur, to skrivnost odnesejo s seboj v grob," opozarja pediatrinja in zdravnica Tina Bregant. Kakršnakoli zloraba otrok je travmatska izkušnja, ki zaradi ranljivosti možganov v obdobju odraščanja pušča dolgotrajne posledice. Bi rekli, da mednje sodijo tudi debelost, sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, arterijska hipertenzija, kap, duševne motnje in prezgodnja smrt?
Delo je koristno za mentalno zdravje
22. 06. 2019 16.39
Malo dela je koristno, zaposleni ljudje so namreč bolj mentalno zdravi kot tisti, ki ničesar ne delajo. Ta učinek je opaziti že pri osmih delovnih urah tedensko ali pa še malo manj, je pokazala dolgoročna raziskava britanskih znanstvenikov. Tveganja za duševne težave se namreč že pri nizki delovni obremenitvi občutno zmanjšajo.
Vse več bolniških odsotnosti
26. 02. 2019 20.15
V lanskem letu je bilo izgubljenih skoraj 730.000 delovnih dni več kot leto prej, zavod za zdravstveno zavarovanje pa je za nadomestila namenil dobrih 30 milijonov evrov več. Najpogostejši vzroki za odsotnost z dela so bolečine v sklepih in hrbtenici, poškodbe in zastrupitve zunaj delovnega časa, pa tudi izgorelost, duševne motnje in rakava obolenja.