duševne stiske
Maščevanje devičnikov
21. 09. 2021 11.25
Mlajši beli moški, ki so razočarani nad intimnimi odnosi, iščejo uteho na spletu. V oddaji Preverjeno raziskujemo frustracije spolno neaktivnih posameznikov, ki za prisilni, nenamerni celibat krivijo družbo, od tu tudi izhaja njihovo ime ''incel''.
Brazgotine koronakrize: Otroci so se počutili, kot da so staršem v finančno breme
18. 09. 2021 09.14
Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so otroci in mladostniki postali tisti, ki jih je koronakriza verjetno najbolj prizadela. Tako vzrok za duševne in socialne stiske osnovnošolcev ocenjujejo strokovnjaki. Učenci so izgubljali realen stik z družbo, po vrnitvi v šole sta jim veliko preglavic povzročala socializacija in ponovno navezovanje stikov s sošolci. Doma, med štirimi stenami, pa so slabi medsebojni odnosi v premnogih družinah prehajali v nasilje.
Koronarevščina dobiva vedno večje razsežnosti
22. 08. 2021 07.02
Do lani smo vsaj mesec dni med poletnimi počitnicami omejili humanitarno dejavnost za družine v stiski in se povsem posvetili otrokom in mladostnikom v počitniških programih, a to že drugo poletje zapored ni mogoče. Vsa ekipa ZPM Ljubljana Moste-Polje z vseslovenskima podpornima programoma Botrstvo in Veriga dobrih ljudi je otrokom in družinam v stiski na voljo praktično dan in noč. Kajti posledice ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki so jih veliki in majhni prebivalci Slovenije občutili tako zelo različno, za premnoge pa so bile celo pogubne, se kažejo v nepredstavljivih stiskah in razsežnostih.
'Stanovanjski trg je prerasel vse meje razumnega, mladi so ujeti v prekarnost'
12. 08. 2021 16.59
Mladi so ena bolj prizadetih skupin, na katero so vplivali ukrepi, ki so jih odločevalci sprejeli, da bi preprečili širjenje novega koronavirusa. Okrnjeno je bilo njihovo izobraževanje, pridobitev prvih zaposlitev, zaradi razmer so odlašali z ustvarjanjem družine, med prvimi so izgubljali svoje dohodke zaradi visoke stopnje prekarnosti, oteženi so bili njihovi socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih in trdnih osebnosti. Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije so se ob mednarodnem dnevu mladih osredotočili na tematike, ki tarejo mlade v naši državi.
Vpliv nerešenih otroških in mladostniških duševnih težav na kasnejše življenje
27. 06. 2021 07.00
Čeprav se je epidemija covida-19 uradno končala, so se stiske otrok in mladostnikov med njo spremenile, postale so zaskrbljujoče, opažajo strokovnjaki. Več mladih toži o psihičnih težavah in zlorabah, več jih razmišlja o samomoru. Na drugi strani primanjkuje ustrezno podkovanega kadra, ki bi jim pomagal, pot do njega je občutno predolga. Začarani krog pomanjkljive sistemske ureditve duševnega področja je postal očitnejši. Kaj to pomeni? Kaj se lahko zgodi, če psihičnih stisk ne zatremo v kali, torej v otroštvu, mladostništvu?
Ko 'slab dan' traja več tednov
17. 06. 2021 06.00
Posledice epidemije covida-19, dolgotrajnega šolanja na daljavo in omejevanja stikov so pri otrocih in mladostnikih že vidne. Duševne stiske, predvsem v spektru depresije in anksioznosti, so se v času epidemije poglobile, pokažejo pa se predvsem kot 'pobeg' v neproduktiven upor, odpor do učenja, umik od sošolcev in zapiranje vase, pravijo učitelji in socialni delavci. Pokazalo se je tudi "resno in kritično pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov na področju duševnega zdravja", šola pa je tako za dijake pogosto ne le prvi, ampak tudi edini dostop do pomoči. Za razliko od mladostnikov se duševne stiske pri predšolskih otrocih medtem najpogosteje kažejo s telesnimi simptomi.
Strokovnjaki, ki to niso: izguba denarja, predvsem pa časa
16. 06. 2021 09.05
Potreba po pomoči narašča, hkrati pa se pojavlja tudi čedalje več "strokovnjakov", ki to niso. Če svoje duševno zdravje položimo v roke šarlatana, se lahko naša stiska še stopnjuje, utrpimo lahko tudi finančne izgube. Čeprav si vse več ljudi upa poiskati pomoč, nekatere raziskave kažejo, da je obiskovanje psihoterapije še vedno precej stigmatizirano. S strokovnjaki na področju mentalnega zdravja smo se pogovorili o nasvetih influencerjev in knjig za samopomoč, vprašali pa smo tudi, kako "prebroditi" napad tesnobnosti.
Slovenija v stiski
16. 06. 2021 06.00
Kdaj smo si nazadnje priznali, da nismo dobro? Kdaj smo si nazadnje vzeli čas zase in se pozdravili? Ne zlomljene noge, ne bolečin v križu, meniskusa, tetive. Kdaj smo si nazadnje vzeli čas za poškodovano dušo? Koliko mora biti dovolj, da priznamo, da sami ne zmoremo več naprej? Da so nas vzorci vedenja iz otroštva ali pa denimo podedovana bolezen pripeljali v slepo ulico in da se jama, v katero smo se zakopali, ne bo uredila sama od sebe? Kako globoko moramo pasti s svojo psiho, da je treba začeti vse znova? Kaj pa, če ozdravitev pomeni uporabo antidepresivov in drugih zdravil, ki nam jih predpiše psihiater? Kako bomo pa sedaj zarezali v platno? Kaj pa, če gre za našega otroka? Otroka, ki sliši glasove in grozi, da bo skočil s strehe? Ali pa se izstradal do smrti? Kaj pa zdaj? Kako po pomoč?
'Oseba te zbrca, ko si na tleh, in ti reče: To delam zato, ker te imam rad. In ti verjameš'
01. 06. 2021 16.38
Prvi junij je svetovni dan narcistične zlorabe in zavedanja njenih posledic. Narcistična zloraba lahko zajema tako čustveno, telesno kot tudi spolno zlorabo, ki jo izvaja oseba z izrazito narcistično osebnostno strukturo. S strokovnjaki in osebo s tovrstno izkušnjo smo se pogovarjali o tem, kaj je narcistična zloraba, kako jo prepoznati in kako poiskati pomoč.
Psihoterapevti: Učitelji, držite se minimalnega števila ocen
26. 05. 2021 10.54
"Ne gre za znanje, gre za otroke in mladostnike. Veliko napako delamo, če pozornost usmerimo v ozko krpanje lukenj v kognitivnem znanju in ob tem pozabimo na psihofizično zdravje otrok in mladostnikov. Tovrstno 'krpanje' ran bo posledično veliko daljše in težje kot krpanje lukenj v znanju," ob zaključku šolskega leta opozarjajo v SKZP.
Da bi se osamosvojili, so mladi pripravljeni sprejeti tudi slabe bivanjske razmere
24. 05. 2021 20.29
Raziskava mladina 2020 je razbila nekaj stereotipov o mladih, hkrati pa tudi opozorila na nekatere še kako pomembne problematike in stiske, s katerimi se mladi soočajo. Mladi so v primerjavi s podatki izpred desetletja občutno bolj dejavni, odgovorni in samostojni. A po drugi strani je njihova stanovanjska problematika večja, na trgu dela se soočajo z več prekarnosti, njihovo duševno zdravje pa se je poslabšalo.
30.000 žrtev gradu groze: Smrdelo je po zažganem mesu in kosteh
09. 05. 2021 07.00
Leto 1941. Šest tednov po nemški zasedbi slovenske Štajerske Marburger Zeitung zapiše: "Obisk državnega zdravstvenega vodja dr. Contija v Spodnji Štajerski lahko označimo za pomemben dogodek na področju zdravstva. Prelomni dosežki nemške zdravstvene službe so znani preko meja velikega nemškega rajha in bodo sedaj tudi v Spodnji Štajerski učinkovali v korist vsega prebivalstva". Kako zlovešča resnica se je skrivala za temi besedami, bo več najbolj ranljivih Slovencev kmalu občutilo na lastni koži.
Stiske študentov med epidemijo: finančne in duševne
06. 04. 2021 19.07
Duševne stiske so vse večje tudi med študenti. Epidemija je študentsko življenje obrnila na glavo. Njihova pa skrb ni le spremljanje spletnih predavanj, študenti se spoprijemajo tudi z drugimi težavami. Med epidemijo so mnogi začutili veliko finančno in osebno stisko, vse to pa lahko vodi tudi v depresijo. Po podatkih NIJZ je kar 89 odstotkov študentov depresivnih in anksioznih, več je zlorab alkohola in psihoaktivnih snovi. Vsak četrti študent, opozarjajo, pa že razmišlja o samomoru.
Stiske mladih v covidnem času vse resnejše, več je psihičnih težav
03. 04. 2021 07.00
Epidemija covida-19 vpliva na počutje in spreminja dan številnih otrok in mladostnikov. Soočajo se s šolanjem od doma ter sprejemajo življenje z manj gibanja in socialnih stikov, kar mnogim povzroča nelagodje in težave. Več mladih ima tudi psihične težave, v stiski so zaradi odnosov s starši ali nasilja v družini. Duševno zdravje je v Sloveniji še vedno premalo sistemsko urejeno področje in o njem se premalo govori, so prepričani strokovnjaki Mladinskega sveta Slovenije, ki so sprejeli mnenjski dokument.
Vedno več psihosocialnih stisk: ljudje so v čedalje hujših težavah
31. 03. 2021 19.32
Službe in organizacije, ki pomagajo ljudem v psihosocialnih stiskah opažajo, da so ljudje v čedalje hujših težavah in da jih vedno več potrebuje strokovno pomoč. Mnogi v kriznem času epidemije izgubljajo službe in s tem sredstva za preživetje, predvsem pa upanje, da bo kmalu bolje, kar jih vodi v malodušje in depresijo in načenja njihove družine. V stiski je tudi čedalje več mladih.
Bodo najhujše posledice epidemije trpeli najmlajši in najstarejši?
04. 03. 2021 15.07
Ustavitev javnega življenja, zaprtje lokalov, trgovin, prekinitev socialnih stikov, zaprtje šol. Doma so ostali šolarji in mnogi starši, a ne le zaradi dela od doma. Mnogi so bili na čakanju ali pa so zaposlitev izgubili. Vedno več je duševnih stisk, prav tako beležijo porast skritih primerov nasilja v družini. Zaradi epidemije se je spremenilo življenje vsem, tudi tistim, ki še zdaj ne verjamejo, da virus sploh obstaja. "Na takšne spremembe se ljudje težko pripravijo," opozarja priznan psihiater in psihoterapevt, in najtežje je, da ne vemo, kdaj bo tega konec.
Psihiatri opažajo razvoj novih duševnih stanj, povezanih s koronačasom
22. 01. 2021 18.32
Izguba služb, osamljenost in nepredvidljiva prihodnost nekatere potisnejo na rob. Med štirimi stenami se razvijajo ali še poglabljajo depresija, anksiozne motnje in odvisnosti. Slednje v zmanjšani meri zdravijo v psihiatričnih bolnišnicah zaradi pomanjkanja prostorov in kadra, ki so ga odstopili za zdravljenje covidnih pacientov. Čeprav ne beležijo večjega števila pacientov, pa do hospitalizacij zdaj pride, ko so ti že povsem na robu. Pričakujejo pa da bodo stiske privrele na dan šele, ko se bodo razmere umirile. Razvijajo se tudi nova duševna stanja, povezana s koronačasom, ki se odražajo v družbi – nestrpnost in impulzivno vedenje.
Psihiatrinja: porast hospitaliziranih po poskusu samomora med srednješolci
12. 01. 2021 15.39
Tesnoba, depresija in celo poskusi samomora. To so posledice, ki jih na otrocih in mladostnikih pušča epidemija. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ob tem opozarja, da je bilo v času epidemije zaradi poskusa samomora hospitaliziranih 30 odstotkov več srednješolcev kot sicer v primerljivem obdobju.
Gostinci na robu prepada. Želijo si države, ki bi ji lahko zaupali
25. 12. 2020 07.00
Prvi val epidemije koronavirusne bolezni smo še preživeli, drugi pa nas je že pošteno dotolkel, pravijo gostinci. Če so do zdaj še nekako shajali, nekateri so tudi izkoristili pomoč države, pa bodo iz trenutne krize težko izšli. Nekateri so morali prodati inventar, da so lahko izplačali plače, večinoma so si za poplačilo stroškov izposodili od prijateljev in družin. Pravijo, da so določeni ukrepi in tudi pomoč, ki jih država sprejema, popolnoma nesprejemljivi. Duševne stiske se povečujejo, izhod iz krize pa bo vse prej kot rožnat.
Vse do konca leta bo izobraževanje potekalo na daljavo
14. 12. 2020 06.58
Vsi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa veljajo še danes, potem pa nas čaka začasna omilitev nekaterih do vključno 23. decembra. V štirih epidemiološko ugodnih regijah bo sproščena tudi omejitev gibanja med občinami, a le z aplikacijo #OstaniZdrav, v vseh regijah pa se odpirajo frizerski in kozmetični saloni, cvetličarne, avtopralnice in kemične čistilnice. Zaradi zahtevne epidemiološke slike v celotni državi bo izobraževanje potekalo na daljavo do konca leta, je napovedala ministrica.
Neživilske trgovine zaprte že 120 dni, trgovinska zbornica poziva k odprtju
11. 12. 2020 10.52
Trgovinska zbornica Slovenije je vlado pred sobotno sejo, na kateri naj bi odločali o nadaljnjih ukrepih v boju z epidemijo coivda-19, znova pozvala k odprtju neživilskih trgovin. Te so zaprte skupno že 120 dni, škoda v trgovinski dejavnosti pa je po njihovih ocenah že presegla dve milijardi evrov. Poudarili so, da trgovine niso vir okužb. Za odprtje storitvenih dejavnosti pa si prizadevajo v Obrtno-podjetniški zbornici.
Obrtniki opozarjajo na povečanje dela na črno, odpuščanja in duševne stiske
09. 12. 2020 20.12
Saloni, avtopralnice in gostinski obrati so zaprti že sedem tednov. Slovenija ni v evropskem vrhu le po številu smrti zaradi covida-19 glede na število prebivalcev, pač pa tudi po trajanju "lockdowna". Med podjetniki in obrtniki je zato vse več dela na črno, kar priznavajo tudi sami.
OZS: Delo na črno v polnem razmahu, zahtevamo takojšnje odprtje dejavnosti
07. 12. 2020 14.21
Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so na današnji izredni seji ugotovili, da je delo na črno v polnem razmahu, epidemiološka slika se ne izboljšuje, duševne stiske med obrtniki in podjetniki pa se poglabljajo. Vlado zato pozivajo k takojšnjemu odprtju dejavnosti.
Strokovnjaki: Vsem ljudem bi morali omogočiti stik z vsaj eno drugo osebo
17. 11. 2020 06.00
Je vlada pri sprejemanju zadnjega odloka, ki omejuje druženje ljudi na člane istega gospodinjstva ali družine, mislila na samske in na ljudi, ki živijo sami? Takšen ukrep ima gotovo zelo slab vpliv na psihično počutje in povečuje duševne stiske pri omenjenih skupinah prebivalstva, opozarjajo psihologi in sociologi. In tega se denimo zavedajo v Združenem kraljestvu, kjer si lahko osebe, ki živijo same, ustvarijo svoj "podporni mehurček", ali pa v Avstriji, kjer je druženje z eno osebo zunaj lastnega gospodinjstva kljub strogim ukrepom dovoljeno.
Kaj je učinkovito krizno komuniciranje in zakaj pri nas ljudje ostajajo brez (jasnih) odgovorov?
14. 10. 2020 14.19
Ljudje že od marca, ko so pri nas potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom in hitro po tem razglasili epidemijo, želijo in potrebujejo informacije. Jasne informacije, kaj se dogaja in predvsem kaj se bo zgodilo. Seveda je bilo nejasnosti veliko, saj smo se vsi, tako vlada kot mi, državljani, spopadali s popolnoma novimi razmerami. Stvari so se spreminjale hitro, iz dneva v dan, včasih iz ure v uro. Ker smo bili (in smo) v krizi, je nastopil čas za krizno komuniciranje.
'Zrelost in solidarnost pomeni tudi, da razumemo strah pred okužbo'
11. 10. 2020 18.22
Pandemija covida-19 je bistveno spremenila svet, kakršnega poznamo ter korenito posegla v naša življenja. Pri mnogih so te spremembe vplivale na počutje in duševno zdravje, zato bi morali v tem času še bolj razvijati sočutje in medsebojno pomoč. Epidemija prinaša priložnost za prevrednotenje prioritet in ciljev za vsakega od nas, pravijo v Združenju za duševno zdravje.
'Želim si le, da bi nehala obstajati'
02. 09. 2020 06.26
"Imam velike težave v družini, oče je alkoholik. Večino dneva mislim, kako bi vse skupaj končal." "Vsako noč me je strah, kaj bo naslednji dan. Zato sem po cele noči budna." "Samopoškodujem se samo po stegnih, enkrat sem se po zapestju, a zdaj zaradi tega nosim dolge rokave." To je le nekaj pretresljivih izjav mladostnikov, ki se v stiski obračajo po pomoč na TOM telefon. Mladih, ki jih preveva osamljenost, strah, depresija, pa tudi misli o samomoru, je zadnje mesece vse več.
Dileme ravnateljev: varnostnih ukrepov za šole je veliko, a vsem bo težko zadostiti
26. 08. 2020 21.53
Ravnatelji in učitelji so zaskrbljeni: kako bodo v šolah zadostili vsem varnostnim ukrepom? Na eni strani zdravje, na drugi doseganje šolskih ciljev – dilem je veliko. Gosta v oddaji 24UR ZVEČER sta bila ravnatelj OŠ Kamnik Rafko Lah in direktor NIJZ Milan Krek.
Fobije: strah, ki hromi
27. 06. 2020 07.00
Strah, tesnoba, fobije, panični napadi. Prihajajo v različnih oblikah in udarijo z različno močjo. Z njimi se spopada vse več ljudi. "Pričakovano je, da bo vsak tretji posameznik v življenju na eni točki imel te težave," pojasni klinična psihologinja Špela Hvale iz psihiatrične bolnišnice Idrija.
Drug drugemu sta očitala brezposelnost, nesposobnost, kriza je načela njun odnos
24. 05. 2020 07.00
Izteka se čas, vsaj upamo, da se zares izteka, ki smo ga različne generacije doživele prvič. Kot bi kolo časa ustavilo svoje divje vrtljaje in jih usmerilo v vsakega od nas. V naša družinska okolja. V naše domove. Preizkušalo je naše odnose znotraj družinskih in partnerskih odnosov. Preizkušalo našo moč, pogum in disciplino.