dve smrti
Mati japonskega cesarja Akihita dopolnila 96 let
07. 03. 1999 09.12
Mati japonskega cesarja Akihita, ki je med vsemi člani cesarske družine doslej dočakala najvišjo starost, je pred dnevi dopolnila 96 let. Nagako, žena pokojnega cesarja Hirohita, je častitljivo starost obeležila v družinskem krogu na čelu s cesarjem Akihitom in cesarico Mičiko v cesarski palači v Tokiu. Slavljenka je po navedbah virov blizu cesarski družini dobrega zdravja. Nagako se uradnih dogodkov ni udeležila že vse od praznovanja rojstnega dne cesarja Hirohita leta 1987. Po Hirohitovi smrti dve leti kasneje se je v javnosti pojavila le redko. Nagako se je s cesarjem Hirohitom poročila leta 1924, rodila pa je sedem otrok.
Placido Domingo ostaja v washingtonski operi
24. 02. 1999 18.33
Španski tenorist Placido Domingo bo do leta 2003 ostal umetniški direktor washingtonske opere. Na včerajšnji predstavitvi programa za sezono 1999/2000 je Domingo povedal, da bo operi ostal zvest še dve leti kljub številnim mednarodnim obveznostim in kljub temu, da je obenem tudi umetniški vodja opere v Los Angelesu. Prihodnja sezona bo v Washingtonu v znamenju Giuseppeja Verdija. Leta 2001 bo namreč preteklo sto let od njegove smrti. Na programu bosta Rigoletto in Othello, poleg tega pa še Massenetov Cid, ki so ga v ZDA zadnjič uprizorili leta 1902, Puccinijeva Tosca, Bellinijevi Puritanci, Haendeljev Julij Cezar in Susannah Američana Carlylea Floyda. Domingo bo pel v naslovni vlogi Cida in dirigiral Othella.
Prevod Paternujeve monografije o Prešernu
05. 02. 1999 14.34
Goriška Mohorjeva družba je ob 150-letnici pesnikove smrti izdala italijanski prevod monografije France Prešeren 1800-1849 izpod peresa akademika Borisa Paternuja. Delo je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. V italijanski jezik je monografijo prelil uveljavljeni prevajalec iz slovenščine Paolo Privitera.
V Beogradu izšel prevod zbornika o Andreju Tarkovskem
12. 12. 1998 14.06
V zbirki Dramske umetnosti Jugoslovanske kinoteke v Beogradu je izšel prevod zbornika o ruskem režiserju Andreju Tarkovskem (1932-1986), ki ga je dve leti po režiserjevi smrti objavila njegova sestra Marina Tarkovski. V zborniku z naslovom Tarkovski je zbrala nekaj že objavljenih besedil, večina prispevkov pa je nastala posebej zanj. O velikanu ruskega in svetovnega filma in njegovem ustvarjanju so svoja razmišljanja zapisali njegovi prijatelji, sodelavci in umetniki z vsega sveta. Prispevki obsegajo režiserjevo življenje od otroštva do izgnanstva v tujini, kjer je v Parizu leta 1986 tudi umrl, razkrivali pa naj bi mnoge še neznane podrobnosti.
V Palermu bodo odprli sarkofag Friderika II.
02. 11. 1998 10.27
Skorajda 750 let po smrti bodo v Palermu odprli sarkofag nemškega cesarja Friderika II. (1194 - 1250). Spektakularno akcijo v katedrali sicilijanskega mesta bodo vodili italijanski znanstveniki in nemški inženirji. Strokovnjaki nameravajo določili natančno identiteto dve oseb, ki sta pokopani skupaj s cesarjem. Doslej so domnevali, da je to Peter II. Aragonski, nek sorodnik Friderikove matere, identiteta drugega pokopanega pa je v celoti neznana. Gotovo je le, da sta bila oba pokojnika v mogočen grob položena skorajda 100 let po smrti Friderika II. Sarkofag so že odprli pred približno 200 leti ob obnovi katedrale. Friderik II. velja za eno izmed pomembnejših osebnosti evropske zgodovine, saj je bil reformistični voditelj, znanstvenik in pesnik. Vnuk cesarja Barbarosse je bil rojen v Jesi pri Anconi in je večino časa preživel v Italiji. Bil je vpleten v odločilne boje s papežem, ki se je po njegovi smrti končal s propadom Hohenstaufov.
V spomin na prof. dr. Antona Trstenjaka
06. 10. 1998 09.59
Minevata dve leti od smrti velikega slovenskega humanista in znanstvenika prof. dr. Antona Trstenjaka. V Fundaciji akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je nastala leta 1992, so za trajno obeležje njegovega življenskega opusa organizirali izdelavo filma, sodelujejo pa tudi pri postavitvi njegovega spomenika v Gornji Radgoni.
Prireditve ob 80-letnici smrti jezikoslovca Stanislava Škrabca
29. 09. 1998 11.30
V počastitev 80-letnice smrti jezikoslovca patra Stanislava Škrabca so v Ribnici, njegovem rojstnem kraju, letos pripravili vrsto prireditev pod skupnim naslovom Škrabčevo leto. Po strokovni ekskurziji po frančiškanskih knjižnicah in predstavitvi četrte knjige Škrabčevih jezikoslovnih del ter dveh koncertih, ki sta maja in junija zaznamovala začetek Škrabčevega leta, bodo drevi v Miklovi hiši v Ribnici odprli dve razstavi: na prvi se bo z grafikami predstavil Pavel Medvešček iz Solkana, avtor grafične podobe jezikoslovnih del in drugih Škrabčevih publikacij, druga - z naslovom Razvoj slovenskega knjižnega jezika od Trubarja do Škrabca - pa bo predstavila knjižno bogastvo frančiškanskih knjižnic.
Tolstojeva pisma končno na pravem mesto
24. 08. 1998 14.19
Tri pisma so končno našla prostor v muzeju, posvečenem avtorju pisem - ruskemu pisatelju Levu Tolstoju. Pisma je Tolstoj napisal med letoma 1906 in 1909 svojemu mlademu učencu Vladimirju Shreemanu iz Ukrajine. Po njegovi smrti pa so prišla v roke njegovih potomcev. Družino Shreemanovih je med 2. svetovno vojno obtožila takratna sovjetska oblast, zato so se preselili v nacistično Nemčijo. Po vojni so se preselili v Argentino, kjer živijo še danes. Pisma je Državnemu muzeju Leva Tolstoja izročila pravnukinja Tolstojevega prijatelja, 75-letna Maria Shreeman. Skupaj s svojim možem je iz Buenos Airesa v Moskvo prišla na povabilo ruskega ministra za kulturo. Vladimir Shreeman je bil mlad posestnik, zagret za Tolstojeve teorije o skupni lastnini. Tako se je odločil, da bo svojo zemljo razdelil med kmete in ustanovil komuno. V enem od pisem, podarjenih muzeju, Tolstoj mladeniča opozarja, naj o svoji odločitvi še enkrat dobro premisli. Kljub temu je Shreeman svojo posest razdelil. S tem se je zameril cesarskemu režimu, ki ga je za dve leti izgnal iz države. Tudi boljševiška oblast mu ni bila naklonjena. Tako je umrl leta 1939, medtem ko je po državi iskal zatočišča pred stalinizmom.
Pred aretacijo je trikrat umrl
22. 06. 1998 07.45
Petra C. Gentryja so oblasti obsodile na dve leti zapora, ker je trikrat odigral svojo smrt, da bi se tako izognil obtožbam za vožnjo v vinjenem stanju. Gentryja je aretiral policist, ki ga je zalotil, ko je ta prevozil znak "stop". Isti policaj je Gentryja zaradi vožnje pod vplivom alkohola ustavil že enkrat prej. Domnevni pokojnik je bil prvič aretiran že leta 1991, vendar je sodišče po uradni potrditvi njegove smrti primer opustilo. Podobno se mu je godilo tudi drugič. Ko so ga prijeli tretjič, je pred začetkom sojenja umrl "od hemoragične vročine" v Afriki.
Cigara bolj nevarna od cigarete
24. 03. 1998 16.57
Ob kajenju cigar se podvoji nevarnost smrti zaradi raka ali nekaterih bolezni srca in ožilja, ugotavlja raziskava, ki so jo predstavili na nedavnem kongresu o preprečevanju kardiovaskularnih bolezni v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Novi Mehiki. Po besedah avtorja raziskave Carlosa Iribarrena cigara ni najboljša alternativa za cigareto, saj je smrtnost pri kadilcih cigar za 25 odstotkov večja kot pri nekadilcih. Raziskava, med katero so 16 let preučevali posledice kajenja pri skupini kadilcev cigar v starosti od 30 do 89 let (ti so pokadili dve cigari dnevno), je pokazala, da je stopnja smrtnih primerov zaradi raka in nekaterih kardiovaskularnih bolezni pri kadilcih cigar dvakrat večja kot pri nekadilcih. Kot pojasnjuje Iribarren, dim cigare vsebuje več nikotina, katrana in ogljikovega monoksida kot cigaretni dim. Še več; medtem ko morajo kadilci navadnih cigaret inhalirati dim, da se lahko nikotin absoribira v pljuča, pa uživalcem cigar tega ni treba početi, saj nikotin cigare vstopa v organizem preko ustne sluznice. Pri kadilcih cigar je v primerjavi z nekadilci bolj pogost rak ustne votline in grla ter pljučni rak, pa tudi srčne bolezni. Nasprotno pa cigara v primerjavi s cigareto ne zvečuje nevarnosti smrti zaradi koronarnih bolezni.
Učenki obtoženi umora
19. 02. 1998 08.20
Dve učenki sta osumljeni, da sta do smrti pretepli nekega 69-letnega moškega, ki jima je dolgoval denar za stripe, je sporočila japonska policija. Smrt upokojenca Tatsumija Yoshide je najnovejši zločin, ki so ga zagrešili japonski najstniki. Umora sta obtoženi 13 in 14-letni deklici, ki naj bi se s taksijem odpeljali do Yoshidove hiše v Urawi severno od Tokia, da bi dobili 3.000 jenov, ki jih je Yoshida dolgoval za plačilo stripov. Čez nekaj časa sta deklici prišli iz hiše ter prosili taksista, naj pomaga starcu, ta pa je bil že mrtev, zato je taksist poklical policijo.