dvotretjinska

Nov poslovnik DZ delno v veljavi
06. 05. 2002 00.00
V veljavo so danes stopile določbe glede postopka za spremembo ustave, ki jih ureja nov poslovnik Državnega zbora. Poslovnik bo stopil v veljavo 15. julija.

Ublažena pravila vojaških sodišč
22. 03. 2002 00.00
Pentagon in Bela hiša sta po valu kritik tujih vlad, mednarodnih organizacij in domačih pravnih strokovnjakov spremenila pravila delovanja protiterorističnih vojaških sodišč. Vendar kritiki s spremembami še vedno niso zadovoljni.

Sobranje za zakon o lokalni samoupravi
24. 01. 2002 00.00
Makedonski parlament je sprejel zakon o lokalni samoupravi, ki predstavlja eno glavnih zahtev albanskega prebivalstva. Zakon predvideva povečanje pristojnosti lokalnih oblasti.

O predlogih za spremembo ustave
19. 01. 2002 00.00
V državnem zboru je v petek potekala prva javna predstavitev mnenj o doslej vloženih devetih predlogih za spremembo ustave, ki jo je pripravila parlamentarna ustavna komisija.

Rugova neuspešen tudi v tretje
10. 01. 2002 00.00
Kosovski parlament je nadaljeval ustanovno zasedanje, na katerem so drugič in tretjič glasovali o predsedniku pokrajine. Edini kandidat za mesto, Ibrahim Rugova, obakrat ni dobil zadostnega števila glasov.

Zaprto zasedanje o razrešitvi Ludwiga Adamovicha
06. 01. 2002 00.00
Avstrijsko ustavno sodišče danes nadaljuje zaprto zasedanje, na katerem razpravlja, ali naj na podlagi obtožb koroškega deželnega glavarja Joerga Haidera v zvezi s sporom o dvojezičnih krajevnih tablah uvede postopek za razrešitev predsednika ustavnega sodišča Ludwiga Adamovicha.

Nižji prag za dvojezične napise
13. 12. 2001 00.00
Avstrijsko ustavno sodišče je razsodilo, da morajo biti na avstrijskem Koroškem dvojezični napisi postavljeni v tistih krajih, kjer je delež slovenskega prebivalstva 10-odstoten.

Sobranje o ustavnih spremembah
15. 11. 2001 00.00
Makedonski parlament razpravlja o ustavnih dopolnilih, ki jih predvideva mirovni sporazum z Ohrida. Po navedbah predsednika sobranja Andova bi bile ustavne spremembe lahko sprejete do sobote.

Predlog poslovnika padel
14. 11. 2001 00.00
Državni zbor je s 44 glasovi za in 42 proti zavrnil predlog poslovnika v celoti. Za sprejem bi bila potrebna dvotretjinska večina.

Poslanci odločajo o poslovniku
14. 11. 2001 00.00
Državni zbor je, potem ko je to točko po številnih zapletih že večkrat prekinil, prešel na odločanje o predlogu novega poslovnika državnega zbora.

Nemčija ratificirala pogodbo iz Nice
09. 11. 2001 00.00
Potem ko je spodnji dom nemškega parlamenta ratificiral pogodbo o EU iz Nice, s katero se unija pripravlja na prihod novih članic, je pogodbo ratificiral še zgornji dom parlamenta.

Odzivi na Račanovo napoved arbitraže
03. 10. 2001 00.00
Po besedah premiera Janeza Drnovška možnost arbitraže v reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje zdaj ni aktualna. Kot je dejal, so pogajanja sedaj končana, sporazum o meji je sprejet, obe vladi sta ga parafirali.

V iskanju novih odnosov s Slovenijo
08. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Tomčić je odlog razprave o sporazumu o meji s Slovenijo v saboru označil kot dobro potezo, saj bi trenutno vlada težko dosegla potrebno dvotretjinsko večino.

Vojno stanje ni rešitev
07. 06. 2001 00.00
Makedonska policija je danes aretirala dva moška makedonske narodnosti, ki sta osumljena streljanja na urad predsednika Borisa Trajkovskega. Po navedbah policije naj bi eden od osumljencev streljal na poslopje predsednikovega urada, njegov spremljevalec pa naj bi bil - po nepreverjenih podatkih - pripadnik posebnih enot policije. Na predsedniški urad so včeraj streljali dvakrat, ravno ko se je Trajkovski pogovarjal s predsednikom socialdemokratske stranke SDSM Brankom Crvenkovskim. Osumljenec naj bi na predsednikov urad streljal iz ogorčenja nad zadnjimi napadi albanskih skrajnežev na makedonsko vojsko.

Predsedniške volitve v Moldaviji
04. 04. 2001 00.00
V Moldaviji parlament voli novega predsednika države, za katerega se potegujejo trije kandidati: predsednik vladajoče Komunistične stranke Vladimir Voronin, član iste stranke Valerijan Cristea ter vodja desnosredinskega zavezništva in sedanji premier Dumitru Braghis. Za zmago je potrebna najmanj dvotretjinska podpora poslancev 101-članskega parlamenta.

Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.

Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.

Danes v DZ
12. 07. 2000 10.47
Državni zbor nadaljuje 52. izredno sejo z odločanjem o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave RS v smeri določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Nato bodo poslanci obravnavali dopis predsednik države Milana Kučana državnemu zboru za posredovanje mnenja parlamenta o rokih za razpis in izvedbo volitev. Kot je napovedal predsednik DZ Janez Podobnik, bo DZ odločal tudi o predlogu predsednika države za izvolitev varuha človekovih pravic. Predsednik države predlaga, da DZ za ombudsmana izvoli sedanjega varuha Ivana Bizjaka, kateremu se konec septembra izteče šestletni mandat, za njegovo potrditev pa je potrebna dvotretjinska večina.

Vodstvo HDZ vztraja pri svojih stališčih
24. 11. 1999 08.04
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) vztraja, da lahko začasna opravilna nesposobnost predsednika Franja Tuđmana traja 30, 60 ali 90 dni in da lahko hrvaška vlada šele potem predlaga ustavnemu sodišču sprožitev ponovne začasne ali trajne opravilne nesposobnosti predsednika, je nocoj po sestanku vodstva HDZ izjavil podpredsednik stranke Vladimir Šeks.

Razpustitev parlamenta Republike Srbske
29. 06. 1999 18.49
Srbska demokratska stranka (SDS) je danes v sporočilu za javnost napovedala, da bo zahtevala razpustitev parlamenta Republike srbske (RS) in razpis predčasnih volitev v srbski entiteti Bosne in Hercegovine.

Ciampi zaprisegel kot novi italijanski predsednik
18. 05. 1999 18.04
V italijanskem parlamentu je danes zaprisegel novi italijanski predsednik Carlo Anzeglio Ciampi. S tem se uradno začenja njegov sedemletni predsedniški mandat.

Mnenje Slovencev o protestu srbske skupnosti
31. 03. 1999 15.42
Včeraj od 18:30 ure dalje so v centru za javnomnenjske raziskave CATI 150 anketirancev vprašali, ali odobravajo protest srbske skupnosti. Skoraj dvotretjinska večina (64%) je takšnemu protestu nasprotovala, medtem ko ga 13% vprašanih odobrava.

Clinton ostaja predsednik
13. 02. 1999 10.08
Ameriški senatorji so na včerajšnjem glasovanju predsednika Billa Clintona oprostili obeh točk obtožnice, ki sta mu očitali, da je v pričanju pred veliko poroto lagal pod prisego in oviral potek sodnega postopka. Billu Clintonu kot 42. ameriškemu predsedniku tako ni treba odstopiti s položaja.

Po besedah senatorjev je proces impeachmenta neizbežen
28. 12. 1998 11.26
Vodilni možje Republikancev in Demokratov so dejali, da tudi Clinton sam ve, da se bo moral soočiti s procesom impeachmenta v Senatu. Proces se bo začel v začetku januarja prihodnje leto. Po besedah senatorjev bodo skušali proces speljati čim hitreje. Clintonovi Demokrati so tudi v 100-članskem senatu v manjšini, kljub temu pa ga lahko obdržijo na predsedniškem položaju, saj je za njegovo odstavitev potrebna dvotretjinska večina.

Clinton pozval senat, naj ne omejuje širitve zveze NATO
17. 03. 1998 09.45
Predsednik ZDA Bill Clinton je pozval ameriški senat, naj ne sprejme nobene omejitve glede nadaljnje širitve zveze NATO na Vzhod. Senat naj bi proti koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega glasoval o sprejemu Češke, Poljske in Madžarske v NATO. V ameriških političnih krogih pričakujejo, da bo senat kljub nekaterim nasprotnikom z veliko večino, potrebna je dvotretjinska, izglasoval sprejem omenjenih držav. Clinton je v javnem pismu senatu zapisal, da ne smejo škodovati politiki odprtih vrat zveze NATO in da morajo ZDA v bližnji prihodnosti odobriti sprejem tudi drugih kvalificiranih kandidatk v NATO.

Po 200 letih bodo medse sprejeli tudi ženske
20. 12. 1997 09.44
Marylebone Cricket Club, ki ima dolgoletno tradicijo in deluje v Londonu - središču praangleškega travnatega športa in varuha utrjenih navad kriketa, bo po 200 letih članstvo ponudil ženskam. Vodstvo kluba je odločitev sprejelo s pogojem, da jo potrdi še 17.000, kajpada moških, članov kluba. Odločitev bo padla 24. februarja. Za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina.

Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta
15. 10. 1997 00.00
Včeraj so Slovenijo na 52. Zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov s 140 glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185 članicami Generalne skupščine. Nove nestalne članice VS ZN bodo s 1. januarjem prihodnje leto za dve leti, 1998 in 1999, nadomestile Čile, Južno Korejo, Gvinejo-Bissau, Egipt in Poljsko. Lani so bile izvoljene nestalne članice Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska. Njim se bo mandat končal konec prihodnjega leta. Pet članic VS je stalnih: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.