edinosti
Začel se je teden krščanske edinosti
18. 01. 2000 14.15
V času od 18. do 25. januarja v Sloveniji poteka teden krščanske edinosti v svetem letu 2000. V tem okviru se bodo tako v Ljubljani kot v Mariboru ter drugih krajih po državi zvrstile različne prireditve.
Tradicionalna zahvalna maša slovenskih tržaških vernikov
15. 11. 1999 07.38
V stolnici sv. Justa v Trstu je bila popoldne množično obiskana tradicionalna zahvalna maša, ki je tudi priložnost, da se slovenski verniki tržaške škofije srečajo s svojim škofom. Slovesno mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval tržaški škof msgr. Eugenio Ravignani, ki je v svoji pridigi med drugim spomnil na pomen zahvale za božjo pomoč pri človeškem delu. Poudaril je pomen darovanja, saj bo jubilejno leto 2000 evharistično leto, ki bo spominjalo na Kristusovo daritev.
Kazenska ovadba zoper odsotne senatorje
19. 10. 1999 15.49
Devet pripadnikov slovenske jezikovne in narodne manjšine v Italiji je včeraj republiškemu pravdništvu pri sodišču v Trstu predložilo kazensko ovadbo zoper več kot sto senatorjev, ki so bili neopravičeno odsotni na seji 6. in 7. oktobra, ko je bilo na dnevnem redu glasovanje o zakonskem osnutku za varsto avtohtonih jezikovnih manjšin, je v sporočilu za javnost zapisalo družbeno politično društvo Slovencev v Italiji Edinost.
Tretji Medverski dialogi v Cankarjevem domu
07. 10. 1999 20.40
S simpozijem Metode za doseganje mentalnega miru in trajne sreče se bodo v petek, 8. oktobra, začeli tretji Medverski dialogi, ki se bodo nadaljevali z dvema predavanjema v tem in naslednjem mesecu, so povedali organizatorji na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Temeljno vodilo Medverskih dialogov je pot do spoznavanja in spoštovanja verske edinosti in raznolikosti ter prizadevanje proti rasizmu, ksenofobiji, antisemizmu in nestrpnosti.
Društvo Edinost protestira pri članicah zveze NATO
02. 05. 1999 20.43
Družbeno politično društvo Edinost iz Trsta je danes vladam držav članic zveze NATO odposlalo spomenico, v kateri jih je opozorilo, da Italijanska republika že od 1. januarja 1948 krši ustavno določbo o varstvu jezikovnih manjšin v odnosu do albanske, hrvaške, franko-provansalske, furlanske, katalonske, ladinske, okcitanske, sardinske in slovenske manjšine ter delov nemške manjšine, so sporočili iz Edinosti.
Tretja peticija Edinosti deželnemu svetu
29. 01. 1999 17.50
Družbenopolitično društvo Edinost je danes predložilo deželnemu svetu tretjo redno peticijo, v kateri je deželni zakonodajni organ opozorilo na dolžnost, da uredi vprašanje uradne rabe toponomastike v manjšinskih jezikih dežele, in sicer v nemščini, slovenščini in furlanščini, so sporočili iz omenjenega društva.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.