ehud
Arafat potuje v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat bo na povabilo ameriškega predsednika Billa Clintona 9.
Nov izbruh spopadov
05. 11. 2000 00.00
Kljub pozivom po miru tako izraelske kot palestinske strani je včeraj znova prišlo do spopadov med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko, v katerih je bilo ranjenih na desetine ljudi. V Hebronu je bil ubit 23 dni star otrok, ki se je zadušil v stanovanju zaradi solzivca, s katerim je izraelska vojska obstreljevala okolico. Izraelski premier Ehud Barak je sinoči palestinskega voditelja Jaserja Arafat pozval, naj konča nasilje na palestinskih avtonomnih območjih in se vrne za pogajalsko mizo. Na spominski slovesnosti ob peti obletnici atentata, v katerem je bil ubit nekdanji izraelski premier Jicak Rabin, je Barak v Tel Avivu dejal, da želi vztrajati pri prizadevanjih za mir s Palestinci. Arafat pa je v Gazi izraelski vladi očital, da je prekršila dogovor o premirju, ki sta ga obe strani dosegli minuli teden. Izraelski premier je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN potrdil, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA na pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Srečanje z Arafatom po Barakovih besedah ni predvideno. Palestinski voditelj pa naj bi se s Clintonom v Washingtonu srečal 9. novembra.
Bombni napad terjal dve žrtvi
02. 11. 2000 00.00
Silovita eksplozija, ki je danes odjeknila v bližini tržnice Mahane
Izrael s helikopterji nad Arafata
31. 10. 2000 00.00
Le nekaj ur po tem, ko je izraelski premier Ehud Barak v nagovoru izraelskega parlamenta dejal, da obstaja možnost miru, so izraelski helikopterji napadli dve mesti na Zahodni obali in v Gazi. V mestu Rafah v Gazi so helikopterji z raketami napadli stavbo, ki pripada stranki Fatah palestinskega predsednika Arafata. Pri tem ni bilo večje škode ali ranjenih. Izraelci so napad označili za 'opozorilni'. Namestnik obrambnega ministra Ephraim Sneh je povedal, da je to odgovor na palestinski način gverilskega bojevanja.
Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Trije mrtvi v novih incidentih
19. 10. 2000 00.00
Nasilje na območju palestinskih avtonomnih ozemelj kljub dogovoru o premirju, ki sta ga v torek na bližnjevzhodnem vrhu v egiptovskem Šarm el-Šejku dosegla izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat, ne pojenja. Danes so judovski naseljenci na območju Nablusa ubili Palestinca, v streljanju pa sta bila ranjena še dva naseljenca in dva Palestinca, so sporočili očividci in predstavniki tamkajšnje bolnišnice. V eksploziji, ki je uničila sedež palestinske policije v Betlehemu, pa sta bila ubita najmanj dva pripadnika palestinskih varnostnih sil, več pa jih je po trditvah očividcev huje ranjenih. Vzrok eksplozije na sedežu policijske enote, ki je zadolžena za varovanje palestinskega voditelja Jaserja Arafata, za zdaj še ni znan.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.
Izraelska vojska v stanju pripravljenosti
13. 10. 2000 00.00
Izraelska policija in vojska sta zaradi nevarnosti atentatov od danes v stanju pripravljenosti, potem ko so palestinske avtonomne oblasti včeraj iz zaporov izpustile večino zapornikov proiranskega gibanja Hamas. Policija in vojska sta okrepili varovanje tržnic, trgovinskih središč, sinagog in drugih javnih krajev.
Annan na mirovni misiji
11. 10. 2000 00.00
V Jeruzalemu sta se drugič v 48 urah sestala generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan in izraelski premier Ehud Barak. Kot je sporočil Barakov tiskovni predstavnik, sta sogovornika nadaljevala pogovore o tem, kako doseči umiritev zadnjega vala krvavega palestinsko-izraelskega nasilja, ki je izbruhnilo v zadnjih dveh tednih.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Izraelci proti vrhu, dokler traja nasilje
10. 10. 2000 00.00
Izraelski zunanji minister Šolmo Ben Ami je včeraj v Tel Avivu po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom opozoril, da kriznega vrhunskega srečanja med Izraelci in Palestinci ni mogoče pripraviti, dokler se na palestinskih avtonomnih območjih nadaljuje nasilje. Po njegovih besedah "ni smiselno sodelovati na vrhu", če divja nasilje in če se upošteva trenutna raven odnosov med Izraelom in palestinskimi oblastmi.
Poziv k miru
10. 10. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je palestinskim varnostnim silam ukazal, naj poskrbijo za mir na palestinskih avtonomnih območjih, je danes za nemško tiskovno agencijo dpa izjavil eden od vodilnih predstavnikov Arafatovega gibanja Fatah Marvan Barguti. Arafat je palestinski policiji ukazal še, naj se izogiba spopadov z izraelskimi vojaki. Za konec nasilja so se danes zavzeli tudi izraelski predsednik Moše Kacav, premier Ehud Barak in vodja opozicije Ariel Šaron.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Barak postavil Arafatu ultimat
08. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po izredni seji vlade v Tel Avivu palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu postavil ultimat, naj v dveh dneh ustavi krvave nemire v Gazi in na Zahodnem bregu, sicer bo izraelski vojski ukazal, naj ukrepa.
Pet mrtvih v spopadih na Zahodnem bregu
06. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki, ki so izbruhnili na Zahodnem bregu, v Gazi in v vzhodnem Jeruzalemu je bilo ubitih pet Palestincev. Skupno število žrtev spopadov v zadnjih dneh se je tako povzpelo na 81.
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Nasilje se stopnjuje
05. 10. 2000 00.00
Po neuspešnih nočnih pogajanjih med Palestinci in Izraelci se nasilje na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Izraelski radio je danes poročal, da je izraelski premier Ehud Barak odpotoval v Izrael in da se po vsej verjetnosti ne bo udeležil predvidenega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Arafat je po poročanju radia ves čas zavračal podpis sporazuma o premirju z Izraelom, ki so ga izdelali ob pomoči ZDA.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Nasilje na Zahodnem bregu
30. 09. 2000 00.00
Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.
Protest Palestincev na Tempeljskem griču
28. 09. 2000 00.00
Na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so se davi palestinski protestniki spopadli z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je bilo ranjenih pet Palestincev in 25 izraelskih policistov. Po izjavah prič so Palestinci s kamenjem obmetavali policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi naboji. Palestinci so protestirali zaradi prihoda poslancev opozicijske stranke Likud in njenega voditelja Ariela Šarona na ploščad pred mošejami. Šaron je kasneje dejal, da so na sveti kraj prišli s sporočilom miru. "Verjamem v sožitje in možnosti za skupni napredek," je dejal Šaron. Na Šaronov obisk se je odzval tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je ocenil, da je obisk izraelskih poslancev "nevarna poteza, ki pomeni napad na svete muslimanske kraje".
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.