elektroni
BLOG: Ozemljitev
01. 09. 2024 15.21
Ozemljitev – praksa, ki je še ne tako dolgo nazaj veljala za nenavadno in skorajda mistično, danes postaja vse bolj prepoznana in cenjena. Gre za koncept, ki temelji na ideji, da je zemlja bogat vir negativnih elektronov, ki lahko vplivajo na naše telo in počutje. Čeprav se morda zdi, da hoja z bosimi nogami ali ležanje na tleh ne bi moglo imeti večjega vpliva na naše zdravje, pa številna pričevanja kažejo, da bi lahko ozemljitev prinesla številne koristi za naše telo in um.
Vse, kar morate vedeti o solarnih panelih
19. 03. 2024 00.15
Sončna energija postaja ključ do trajnostne in nizkoogljične prihodnosti, naraščujoče cene elektrike pa nas še dodatno spodbujajo, da postanemo samooskrbni. Vse več ljudi zato razmišlja o solarnih panelih – enostavni rešitvi, ki deluje okolju prijazno in pripomore k nižjim položnicam.
Bomo danes znova lahko videli spektakularen severni sij?
11. 11. 2023 10.49
Če prejšnje dni niste uspeli videti veličastnega severnega sija oziroma Aurore borealis, imate danes znova možnost. Nov izbruh na Soncu naj bi bil viden okoli 19. ure. Sicer severni sij ne bo tako spektakularen, kot je bil prejšnji vikend.
Čarobni prizori: severni sij naj bi bilo moč opaziti tudi v prihodnjih dneh
06. 11. 2023 14.02
Pojav, zaradi katerega so se mnogi odpravljali na daljni sever, je letos dosegel tudi južnejše kraje. Žarenje Zemljine atmosfere so spet lahko spremljali tudi nekateri prebivalci Slovenije. To po vsej verjetnosti ni bilo zadnjič. Do leta 2025 lahko pričakujemo še več podobnih prizorov. In tudi sicer naj bi bilo severni sij v Sloveniji moč opaziti tudi danes in v prihodnjih dneh. Danes naj bi bil najbolj viden prav okoli 18. ure, a po napovedih strokovnjakov ne bo tako intenziven, kot je bil v nedeljo.
Nobelova nagrada za fiziko raziskovalcem elektronov v materiji
03. 10. 2023 12.25
Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je romala v roke francoskemu znanstveniku Pierru Agostiniju, madžarsko-avstrijskemu znanstveniku Ferencu Krauszu in francosko-švedski znanstvenici Anni L'Huillier za njihov prispevek k raziskavam elektronov v atomih in molekulah, je sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti. Nagrado so prejeli za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo "atosekundne svetlobe pulze za preučevanje dinamike elektronov v snovi". Delo letošnjih nagrajencev na atosekundni časovni skali nam, tako kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa, odpira nov svet, pravi Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan (IJS).
Prizori kot iz pravljice: močna nevihta na Soncu razsvetlila nočno nebo
20. 09. 2023 06.00
Sonce lahko čudovite prizore nariše tudi ponoči. Dokaz za to je ponedeljkova noč, ko se je nebo nad severno poloblo zaradi močne geomagnetne nevihte obarvalo v nepredstavljive odtenke. Žarelo je v rdeči, modri, vijoličasti in zeleni barvi. Prizori so bili pravljični.
Redek pogled iz vesolja: severni sij ujela tudi vesoljska postaja
27. 04. 2023 17.51
Zaradi povečane dejavnosti Sonca smo bili Zemljani v tem tednu večkrat priča čudovitim severnim sijem. Viden je bil tudi v Sloveniji, kar je prava redkost. Posebej redek pa je tudi pogled na severni sij iz vesolja.
Nebo nad Slovenijo se je obarvalo vijoličasto. Ste videli severni sij?
24. 04. 2023 10.01
Ponoči smo lahko nad Slovenijo, tam, kjer ni bilo preveč oblakov, opazovali za naše kraje izjemno redek pojav –severni sij oz. avroro.
Bila je le prvoaprilska potegavščina
02. 04. 2023 07.00
Prvi april je dan, ko jo vsi z veseljem zagodemo drugim s kakšno šalo, zato nikar ne zamerite, ker smo si vas malce privoščili tudi mi. Tako ni res, da je severni sij v soboto zgodaj zjutraj razsvetlil nebo nad Slovenijo. Kljub temu ta šala v sebi skriva tudi nekaj resnice.
MIG MAG varilni aparat je zmogljiv in omogoča hitro varjenje
28. 03. 2023 10.10
MIG MAG varilni aparat je zelo priljubljen, saj lahko z njim varimo raznovrstne kovine.
Astronomi prvič v zgodovini za črno luknjo zaznali svetlobo
30. 07. 2021 16.40
Znanstveniki so odkrili nekaj, kar se je še nedavno zdelo popolnoma nemogoče. Na drugi strani črne luknje so namreč zaznali svetlobo. Te so sicer znane po tem, da pogoltnejo vse, kar se jim preveč približa. Odkritje potrjuje teorijo Alberta Einsteina o splošni relativnosti. Gravitacijski privlak iz črnih lukenj je namreč upognil svetlobne žarke okoli sebe, zaradi česar so lahko znanstveniki prvič videli, kaj se skriva za njimi.
V vesolju zaznali fenomenalno eksplozijo gama žarkov
05. 06. 2021 09.58
Znanstveniki iz Namibije so zaznali fenomenalno eksplozijo v vesolju, ki bi lahko spremenila naše razumevanje vesolja. Ta se je zgodila eno milijardo svetlobnih let stran in je tako po kozmičnih merilih neverjetno blizu Zemlje. Navadno namreč podobne izbruhe zaznavajo 20 milijard svetlobnih let stran.
Mioni in standardni model: je na obzorju nova fizika?
08. 04. 2021 16.44
"Moja prva reakcija je bila - noro!" pravi Gordan Krnjaic, teoretični fizik pri Fermilabu, o eksperimentu, v katerem so merili anomalni magnetni moment mionov - in ugotovili, da rezultatov ni možno razložiti z uporabno standardnega modela. "To je skoraj najboljši možni scenarij za raziskovalce, kot smo mi ... Morda gre celo za novo fiziko in ima posledice za prihodnje poskuse in možne povezave s temno snovjo," še pravi znanstvenik.
Kako izpostavljeni smo Slovenci sevanju, kako je z rakom v okolici NEK?
05. 08. 2019 08.50
Ko govorimo o jedrski energiji, ljudje ob njeni omembi pogosto najprej pomislijo na sevanje, običajno tudi na podobe ljudi, ki so umrli zaradi izpostavljenosti smrtonosnim dozam sevanja. Dejstvo je, da o sevanju večina ve malo, pravijo strokovnjaki in s prstom kažejo na šolski sistem, ki bi naj temi namenil tako malo prostora, da danes sevanje spada med pojave, o katerih kroži vrsta neresnic, polresnic, celo mitov.
Odkrili zvrst snovi, ki je ni moč razumeti z obstoječo fiziko
15. 07. 2019 11.18
Slovenski raziskovalci so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni možno razumeti z obstoječo fiziko. Gre za odkritje povsem nove oblike materije, saj za osnovne delce tovrstni pojavi še niso bili znani. O odkritju poroča tudi znanstvena revija Nature Materials.
Strela 'hoče' čim prej v zemljo, zato bo v višji objekt udarila prej
03. 08. 2018 16.52
Strele so v zadnjem mesecu povzročile že nekaj poškodb. Sicer je večja verjetnost, da bo strela najprej udarila v višji in bolj prevoden objekt. Treba se je izogibati tudi višjim mestom, prav tako je v rokah nevarno držati dežnik ali stati na čisti jasi. Slovenija leži na območju, ki je med najbolj nevihtnimi v Evropi.
V prometni nesreči je skoraj umrl. Zdaj bo za dober namen meditiral in se postil kar deset dni
27. 04. 2018 06.30
Denisu Dronjiću se je življenje pred desetimi leti obrnilo na glavo. Po hudi prometni nesreči so mu zdravniki rekli, da ne bo nikoli več hodil, a rešila ga je bikram joga, ki jo zdaj poučuje že osem let. Prav danes Denis začenja desetdnevno meditacijo in post, v tem času pa bo zbiral donacije za zavetišče za živali Horjul.
'Novo obdobje v biokemiji' trem znanstvenikom prineslo Nobelovo nagrado
04. 10. 2017 12.40
Znani so tudi dobitniki letošnje nagrade za kemijo. Prejmejo jo Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije, revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah. Akademija je ob tem zapisala, da je metoda omogočila novo obdobje v biokemiji.
Jupiter, kot ga do zdaj še nismo videli
03. 09. 2016 11.34
Sonda Juno je posnela sploh prve fotografije severnega pola Jupitra, ki razkrivajo nevihte in posebnosti, ki jih do zdaj še nismo videli. Območje je modrikasto, ki ni značilna barva plinskega velikana.
VIDEO: Juno pred pragom negostoljubnega velikana Jupitra: kakšne skrivnosti bo razkrila?
03. 07. 2016 06.30
Juno se bliža svojemu novemu domu - planetu Jupitru. A planet bo za sondo s svojo radiacijo zelo negostoljuben. Sonda bo v 20 mesecih skušala zbrati kar se da največ podatkov o atmosferi, magnetskih poljih, jedru ...
Saturnovi luni kot 'Pacman'
28. 11. 2012 12.34
Astronomi so odkrili dve Saturnovi luni, ki imata različno topla območja. Sliki lun s prikazom temperaturnih razlik močno spominjata na lik iz znane računalniške igre Pacman.
MISLI ZDRAVO: Preprečimo oksidacijski stres
12. 07. 2012 15.58
Osebe, ki se ukvarjajo z aerobnimi športnimi panogami, kot so tek, kolesarjenje in plavanje, so izpostavljene porastu prostih radikalov. To imenujemo oksidacijski stres.
Sonce vse bolj aktivno
07. 03. 2012 10.31
Nedeljska sončna erupcija naznanja nove nemirne dogodke, ki jim bomo priča v prihajajočih tednih, zaznamovali pa bodo lahko tudi naše počutje. Možni so slabše počutje, aritmije, motnje ravnotežja, bolečine v sklepih in razdražljivost.
Bodo našli novo fiziko?
21. 11. 2011 10.49
Na Japonskem s pomočjo slovenskih znanstvenikov iščejo novo fiziko. Med drugim želijo dokazati, da živimo v več kot tridimenzionalnem svetu, česar se ne zavedamo, podobno kot mravlja na veji, ki se giblje le v dveh in ne treh smereh.
Vojaški laser v sekundi prežge šest metrov jekla
24. 02. 2011 09.54
Ameriška mornarica je s svojim novim laserjem s prostimi elektroni, ki ga razvijajo že nekaj časa, postavila nov rekord v delovanju. S tem je še korak bližje končnemu cilju. Laser namreč želi namestiti na bojne ladje in z njim prestrezati rakete.
Nobelova nagrada za najtanjšo in najmočnejšo snov
05. 10. 2010 12.02
Andre Geim in Kostantin Novoselov sta dobitnika Nobelove nagrade za fiziko. Prislužila sta si jo z raziskovanjem grafena, ki bi lahko nadomestil silicijeve polprevodnike.
Novo smrtonosno lasersko orožje
29. 03. 2010 06.25
Boeing Directed Energy Systems je naznanil, da so za ameriško vojsko izdelali koncept laserskega orožja s prostimi elektroni (FEL).
Bankovci z jedrskimi simboli
14. 03. 2007 08.41
Iranska centralna banke je izdala šest milijonov novih bankovcev, na katerih so jedrski simboli.
Srajca, ki se čisti sama
15. 06. 2004 00.00
V Hongkongu so srajco oprali brez pranja. To so dosegli z delci iz titandioksida in s pomočjo sončne svetlobe.
Američana in Nemec dobitnika Nobelove nagrade za fiziko
13. 10. 1998 13.00
Američana Robert Laughlin in Daniel Tsui ter Nemec Horst Stoermer so danes prejeli Nobelovo nagrado za fiziko, je sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.