enako
Našli dokaze o ljudožercih med neandertalci
05. 10. 1999 18.04
Neandertalci, ki so pred približno 100.000 leti živeli v neki jami na jugovzhodu Francije so bili ljudožerci, je dokazala raziskava francoskih in ameriških paleontologov, objavljena v francoski reviji Science. Na okostjih neandertalcev, ki so jih našli leta 1991 v jami Baume de Moula-Guercy kakih 100 kilometrov severno od Marseilla, so namreč našli sledove ugrizov, ki po ocenah znanstvenikov niso posledica kakršnihkoli pogrebnih obredov. Ugotovili pa so tudi, da so bile med človeškimi kostmi pomešane kosti srnjadi. Če torej predvidevamo, da so jelenove kosti ostanki obrokov, moramo enako sklepati tudi za človeške kosti, je teorijo o evropskih neandertalcih pojasnil eden od znanstvenikov.
Brezposelnost v Nemčiji pada
05. 10. 1999 11.53
Število brezposelnih je septembra v Nemčiji znova padlo pod štiri milijone. Po podatkih zveznega urada za delo je bilo septembra v Nemčiji 3,943 milijona iskalcev zaposlitve, kar je 80.500 manj kot avgusta. Raven brezposelnosti je tako septembra ob upoštevanju sezonskih vplivov padla na 10,1 odstotka, glede na enako lansko obdobje pa je bilo septembra 22.100 manj brezposelnih.
Višja strokovna šola za poslovne sekretarje
01. 10. 1999 18.53
V zavodu za izobraževanje Doba v Mariboru so danes odprli višjo strokovno šolo za poslovne sekretarje. Na odprtju prve zasebne višje šole v državi, ki ima za svoj program koncesijo ministrstva za šolstvo in šport, so bili tudi državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Aloj Pluško, mariborski župan Boris Sovič, direktor Centra za poklicno izobraževanje Vladimir Tkalec in drugi gosti. Na zasebni višji strokovni šoli za poslovne sekretarje bo po besedah direktorice Dobe Jasne Dominko-Baloh letos študiralo 72 rednih in 98 izrednih študentov. Študijski program, ki je usmerjen v prakso, so razvili v Dobi, sprejelo pa ga je ministrstvo za šolstvo in šport. Ker ima Doba za izvajanje študijskega programa koncesijo ministrstva za šolstvo in šport, je vpis na višjo strokovno šolo za poslovne sekretarje potekal popolnoma enako kot na druge fakultete in visoke ter višje šole v državi. Za vpis se je spomladi prijavilo preko 600 kandidatov, vendar se je lahko glede na število razpisanih mest vpisalo na redni in izredni študij skupaj samo 170 študentov. Študij je za redne študente brezplačen, šolnina za izredni študij pa znaša 300.000 tolarjev za študijsko leto. Na višji strokovni šoli za poslovne sekretarje bo predavalo 35 predavateljev, zlasti iz gospodarstva, ki jih je imenoval strokovni svet Republike Slovenije za strokovno in poklicno izobraževanje.
Union Olimpija leti visoko
01. 10. 1999 17.09
Veliko je bilo dvomov pred začetkom evropske lige, česa je sposobna prenovljena ekipa Uniona Olimpije, po prvih dveh krogih pa je že bolj ali manj jasno. Ljubljančani bodo tudi letos mešali štrene najboljšim in se borili za najvišja mesta med evropsko elito.
Pivovarji že drugič poraženi
01. 10. 1999 08.38
Košarkarji Pivovarne Laško so z 62:84 (31:48) izgubili srečanje drugega kroga skupine C v evropski košarkarski ligi proti Maccabiju iz Tel Aviva.
Ameriška gospodarska rast nižja od pričakovanj
30. 09. 1999 19.06
Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju letos raslo počasi kot že dolgo ne. Bruto domači proizvod je tako po podatkih ministrstva za trgovino v drugem tromesečju glede na enako lansko obdobje zrasel za 1,6 odstotka, kar je najmanj v zadnjih štirih letih.
1,4-odstotna gospodarska rast v Rusiji
29. 09. 1999 17.58
Bruto domači proizvod (BDP) je v Rusiji v letošnjem drugem tromesečju glede na enako lansko obdobje zrasel za 1,4 odstotka na 40 milijard dolarjev, so včeraj objavili predstavniki ruske statistične agencije. Potem ko so v prvem tromesečju glede na enako lansko obdobje zabeležili 0,7-odstoten padec na 72 milijard dolarjev, se je v drugi polovici polletja rast vendarle vrnila.
Gradbinci zadovoljni s prvim polletjem
28. 09. 1999 19.25
Gradbeništvo je imelo v prvi polovici leta po podatkih Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala izkoriščene zmogljivosti. Večina gradbenih izvajalcev in podizvajalcev pa ni zadovoljna s pogoji pridobivanja poslov. Ob tem so po razpoložljivih ocenah združenja gibanja prvega tromesečja ugodna in se nadaljujejo tudi v tretjem tromesečju, zato predstavniki združenja pričakujejo, da bo letošnje leto celo bolj uspešno kot leto 1997, ki je poslovno najbolj uspešno gradbeno leto po letu 1990.
Proizvodnja avtomobilov na Japonskem raste
24. 09. 1999 18.23
Japonski proizvajalci avtomobilov so avgusta proizvedli skupaj 649.612 vozil, kar je 5,9 odstotka več kot v istem mesecu lani. Gre za prvo povečanje proizvodnje v zadnjih petih mesecih, so povedali predstavniki združenja avtomobilskih proizvajalcev JAMA.
Seleševa brez težav
24. 09. 1999 16.35
Na teniškem turnirju v Tokiju z nagradnim skladom 52.000 dolarjev so že znane polfinalistke. Tri izmed njih so Američanke, ena pa Japonka. V polfinalu se bosta srečali Lindsay Davenport in Amy Frazier ter Monica Seles in Ai Sugijama.
Vstop Slovenije v EU z nezanesljivo NEK ni mogoč
23. 09. 1999 20.44
Avstrijska ministrica za potrošniška vprašanja Barbara Prammer je danes v Celovcu dejala, da vstop Slovenije v EU z nezanesljivo jedrsko elektrarno Krško (NEK) ni mogoč. Predstavnica Zelenih Ewa Glawischnig pa je Prammerjevi očitala, da na Koroškem širi ''protislovensko vzdušje''.
Avgusta inflacija v državah EU 1,2-odstotna
21. 09. 1999 16.52
Cene življenjskih potrebščin so se avgusta letos glede na enako lansko obdobje v Evropski uniji podražile za 1,2 odstotka. Letna raven inflacije v državah EU se je tako iz julijskih 1,1 odstotka avgusta povzpela na 1,2 odstotka. Po podatkih statističnega urada EU je lani avgusta letna raven inflacije dosegala 1,3 odstotka.
Boeing razvija Superjumbo za več kot 500 potnikov
20. 09. 1999 11.55
Ameriški proizvajalec letal Boeing bo v tekmi z Airbusom začel razvijati nov model letala z več kot 500 sedeži. Kot je povedal Boeingov šef Phil Condit, bo novo letalo podaljšana različica modela Boeing 747, namenjeno pa bo za prevoz več kot 500 potnikov na letih na dolgih progah.
Rusija pridelala 42,7 milijona ton žita
19. 09. 1999 08.42
Rusija je požela 68 odstotkov obdelovalnih površin, na katerih je pridelala 42,7 milijona ton različnega žita. V primerjavi z lanskim letom je pridelek na teh obdelovalnih površinah večji za 5,3 milijona ton, je sporočilo rusko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Pšenico so poželi na površini 13,5 milijona hektarjev, kmetje pa so spravili 23,8 milijona ton pšenice, od tega štiri milijone ton višjega kakovostnega razreda. Boljša kot lani pa je tudi žetev koruze. Doslej so poželi 228.400 ton ali 139.200 ton več kot lani. Dosedanji pridelek krompirja v Rusiji znaša 703.000 ton in pomeni le slabo tretjino skupnega letnega pridelka. Na jugu Rusije pa so začeli s pobiranjem sladkorne pese na približno 80.000 hektarjih obdelovalnih površin. Letošnji pridelek te poljščine je tudi kakovosten, enako pa velja za sončnice.
Manj brezposelnih v Sloveniji
16. 09. 1999 19.07
V Sloveniji je bilo julija 873.537 aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 756.631 prebivalcev, kar je za 0,9 odstotka več kot junija in 1,5 odstotka več kot julija lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija znašala 13,4 odstotka, enako kot mesec poprej. Julija je bilo registriranih 116.906 brezposelnih oseb, kar je za odstotek več kot junija in 4,7 odstotka manj kot lanskega julija. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v prvih sedmih mesecih letos povprečno znašala 13,9 odstotka, je bila julija pri moških 12,1-odstotna, pri ženskah pa 14,9-odstotna.
Nikkei nekoliko navzdol, enako dolar
14. 09. 1999 14.40
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v povprečju znižali. Indeks Nikkei je torkovo trgovanje sklenil pri 17.777,22 točke, kar je za 132,07 točke ali 0,74 odstotka nižje kot v ponedeljek.
Cene v Španiji avgusta navzgor
14. 09. 1999 14.17
Cene življenjskih potrebščin so se v Španiji avgusta povzpele za 0,4 odstotka glede na julij in za 2,4 odstotka glede na enako lansko obdobje. Avgustovska letna raven inflacije tako v Španiji znaša 2,4 odstotka.
DDV mejnik gospodarskih gibanj
10. 09. 1999 18.18
Pričakovane posledice uvedbe DDV bodo letošnja gospodarska gibanja prek učinkov na domače povpraševanje, trgovinsko menjavo in cene razdelile na dve povsem različni obdobji, pišejo strokovnjaki Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF) v poletni številki publikacije Gospodarska gibanja. Tako ocene za julij in avgust na področju trošenja kažejo hiter in močan zasuk navzdol, še maja in junija pa je bilo opaziti rekordno povečanje. Ob tem pa zaradi povečanja uvoza niti preobrat v drugi polovici leta ne bo preprečil velikega letnega primanjkljaja v blagovni menjavi.
Avgustovska inflacija v Nemčiji 0,7%
09. 09. 1999 16.29
Cene življenjskih potrebščin so se avgusta v Nemčiji glede na enako lansko obdobje povzpele za 0,7 odstotka, tako da letna raven inflacije za avgust znaša 0,7 odstotka. Julija je ta po podatkih zveznega statističnega urada znašala 0,6 odstotka. Glede na minuli mesec pa so cene življenjskih stroškov zasebnih gospodinjstev padle za 0,1 odstotka.
Japonska gospodarska rast 0,2-odstotna
09. 09. 1999 16.27
Okrevanje japonskega gospodarstva se nadaljuje, saj je rast bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem četrtletju na Japonskem po vladnih podatkih dosegla 0,2 odstotka. Glede na enako lansko obdobje znaša rast v obdobju od aprila do junija 0,8 odstotka.
Japonskim podjetjem gre na bolje
07. 09. 1999 18.24
Japonska podjetja so v drugem letošnjem četrtletju zaslužila bolje kot v enakem lanskem obdobju, vendar pa so varčevala pri kapitalskih izdatkih. Kot je danes objavilo ministrstvo za finance, znaša pred odbitjem davkov skupni dobiček podjetij 6,5 milijarde jenov (109 milijard dolarjev), kar je 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Gre za drugo zaporedno povečanje četrtletnega skupnega dobička.
Helios posluje stabilno
07. 09. 1999 15.56
V družbi Helios so v prvih šestih mesecih letos zabeležili 7,2 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje in 369,7 milijona tolarjev čistega dobička, kar je približno enako kot v enakem obdobju lani, ko v Vzhodni Evropi še ni nastopila finančna kriza. Kot je povedal predsednik uprave Uroš Slavinec, Heliosova uprava ocenjuje te rezultate kot zelo dobre, saj je dobiček družbe precej višji od načrtovanega, poleg tega pa so tudi vsi ostali kazalci - od donosnosti, produktivnosti, gibanja stroškov in tržnih deležev - na ravni načrtovanih.
Izginitev ZRJ nepotrebno dejanje
05. 09. 1999 09.55
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je izjavil na tribuni v kraju Berane, da bi bila izginitev ZR Jugoslavije proticivilizacijsko, nerazumno in nepotrebno dejanje, poročajo beograjski mediji.
V Srbiji tri milijone ljudi socialno ogroženih
03. 09. 1999 14.14
Na območju Srbije je okrog tri milijone socialno ogroženih, srbski Rdeči križ (RKS) pa je zaenkrat zagotovil pomoč samo za 800 tisoč ljudi.
Varnost prebivalcev še ni zagotovljena
25. 08. 1999 20.12
Na Kosovu Albanci nadaljujejo z zaporami cest okoli Orahovca, kamor naj bi prišli ruski vojaki mirovnih sil. Mednarodne mirovne sile na Kosovu KFOR predvidevajo, da naj bi do namestitve 750 ruskih pripadnikov KFOR v Orahovcu prišlo v 15 dneh, je danes izjavil tiskovni predstavnik omenjenih sil, major Roland Lavoie.
Nova finančna pomoč Turčiji
25. 08. 1999 17.36
Evropska komisija bo v okviru izredne človekoljubne pomoči popotresni Turčiji ta teden nakazala še dva milijona evrov, potem ko ji je enako vsoto namenila prejšnji teden, je povedal tiskovni predstavnik komisije.
Nova pariteta marke in dinarja
23. 08. 1999 10.19
Združenje poslovnih bank Republike Srbske je določilo novo pariteto konvertibilne marke (KM) in jugoslovanskega dinarja v razmerju 12 dinarjev za 1 KM. Dosedanje razmere vzporednih valut v tem delu BiH je bilo 10,5 dinarja za 1 KM, beograjski tisk pa poroča, da so se sočasno z devalvacijo jugoslovanskega dinarja v Republiki Srbski spremenile tudi cene, ki so izražene v dinarjih. V ZRJ je srednji uradni tečaj za eno nemško marko 6 dinarjev, tečaj marke na črnem deviznem tržišču pa je enako kot v Republiki Srbski 12 dinarjev. Republika Srbska je tudi lani poskusila devalvirati jugoslovanski dinar na svojem ozemlju, toda uradni Beograd se je nemudoma odzval in prekinil plačilni in blagovni promet s tem delom BiH. Oblasti v Banja Luki so zaradi tega kmalu preklicale svoj sklep in uskladile tečaj jugoslovanskega dinarja z uradno tečajnico Beograda.
Potres v Turčiji zahteval že 6.866 žrtev
19. 08. 1999 15.29
Turška vlada je sporočila, da je po zadnjih podatkih v potresu, ki je v torek prizadel severozahod Turčije, umrlo 6.866 ljudi, okoli 33.022 pa je ranjenih. Med žrtvami je tudi šest Nemcev in neka mlada Francozinja.
Še proste turistične zmogljivosti na vrhuncu sezone
15. 08. 1999 17.29
Turistične zmogljivosti v slovenskih turističnih krajih ta, praviloma najudarnejši konec tedna v poletni sezoni, niso povsem zasedene. Tako na Bledu kot tudi na območju Turističnega društva Portorož ta konec tedna beležijo manjše število tujih gostov kot v enakem obdobju lani. Domačih gostov je ob morju nekaj več kot lani, medtem ko jih je na Gorenjskem približno enako.
Novosti Ericssona in T-Mobil-a
11. 08. 1999 18.26
T-Mobil bo kot prvi na trgu ponudil brezžični dostop do interneta z Ericssonovo tehnologijo GPRS (General Packet Radio Services), ki se po hitrosti primerja s hitrostjo žičnih sistemov ISDN.