enakopravnost

Mednarodno leto boja proti rasizmu
10. 02. 2001 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji in ksenofobiji. V Deklaraciji ZN za novo tisočletje so države članice med drugim izpostavile zlasti nekatere temeljne vrednote, ki so še posebej pomembne za mednarodne odnose v 21. stoletju, in sicer svobodo, enakopravnost, solidarnost, strpnost, spoštovanje narave in pomen skupne odgovornosti, so sporočili iz slovenskega društva za ZN.

Protestno zborovanje v Trstu
04. 02. 2001 00.00
Družbeno-politično društvo Edinost bo v Trstu priredilo protestno zborovanje za enakopravnost Slovencev v Italiji. Kot meni predsednik društva Samo Pahor, bo zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, katerega osnutek obravnava italijanski senat, dejansko uzakonil diskriminacijo Slovencev v Italiji in onemogočal uživanje pravic, ki so že priznane z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije. Zakonski osnutek po Pahorjevih besedah namreč ne predvideva enakopravnosti slovenskega jezika in s tem niti enakopravnosti slovenske manjšine oziroma pripadnikov manjšine kot posameznikov. Protestno zborovanje bo potekalo na trgu Zedinjenja Italije predvidoma od 11.45 do 12.15.

Amnesty International protestira
31. 01. 2001 00.00
Amnesty International Slovenije (AIS) "ostro protestira" proti načinu, na katerega državne oblasti pogosto opisujejo položaj v zvezi z begunci in migranti v Sloveniji. Ena zadnjih je izjava župana občine Puconci Ludvika Novaka, ki je v časniku Dnevnik označil ljudi, ki so jih iz azilnega doma in iz centra za tujce premestili v Vidonce, kot "golazen". Take izjave državnih uradnikov so v nasprotju z ustavo in s splošno deklaracijo o človekovih pravicah. "Očitno je, da so jim tuja načela, kot so varstvo človekovih pravic, osebno dostojanstvo, enakopravnost, nediskriminacija ter prepoved pozivanja k razpihovanju rasne nestrpnosti," je omenjena nevladna organizacija poudarila v sporočilu za javnost.

Minister Dimovski na Švedskem
22. 01. 2001 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski se v Norrkoeping na Švedskem udeležuje neformalnega srečanja ministrov za socialne zadeve in enakopravnost. Ministri Evropske unije za socialne zadeve so se danes sestali s kolegi iz držav kandidatk ter na pogovorih osrednjo pozornost posvetili usklajevanju družinskega življenja in dela. Minister Dimovski se je pogovarjal tudi z evropsko komisarko za delo in socialne zadeve Anno Diamantopoulou, ki je sprejela njegovo vabilo in bo letos obiskala Slovenijo.

V Kinoteki o ženskah v Iranu
18. 01. 2001 00.00
Današji D-Day 22: Dan za dokumentarec v Slovenski kinoteki bo posvečen iranskim ženskam, ki se še vedno borijo za enakopravnost. V nocojšnjem sporedu, ki je tematsko naslovljen Ženske v Iranu: Veter nas bo odnesel s seboj, si lahko ogledate dva filma, <SPAN style="FONT-SIZE: 11pt

195144inđić obljubil enakopravnost
31. 12. 2000 00.00
Kandidat za predsednika srbske vlade Zoran 195144inđič je danes obiskal albansko vas Lučani na varnostnem območju na jugu Srbije in Albancem, ki živijo na območju administrativne meje med Kosovom in Srbijo, obljubil enakopravnost s Srbi, če bodo spoštovali zakone, je poročala agencija Beta. Albanski predstavniki so 195144inđiču potožili, da je veliko njihovih rojakov iz strahu zapustilo domove.

Poljska ratificirala evropski konvenciji
20. 12. 2000 00.00
Poljska je ratificirala evropski konvenciji o zaščiti manjšin ter o pranju denarja. Poljska v prvem dokumentu priznava za narodne manjšine vse tiste manjšine, ki "živijo na območju Poljske in katerih pripadniki so poljski državljani". Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik Sveta Evrope (SE), je ratifikacijske listine na sedežu te organizacije predal stalni predstavnik Poljske pri SE Marcin Rybicki. Evropska konvencija o zaščiti manjšin zagotavlja narodnim manjšinam predvsem enakopravnost pred zakonom.

Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.

Problem BSE vpliva na države EU
05. 12. 2000 00.00
"Pojav BSE slabo vpliva na države članice Evropske unije, dolgoročno pa tudi na države kandidatke za vstop v EU, saj so s tem povezana tudi pristopna pogajanja," je po srečanju s slovenskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francem Butom povedala švedska ministrica za kmetijstvo, prehrano in ribištvo Margarete Winberg. Švedska ministrica, ki je hkrati tudi ministrica za enakopravnost spolov, se je mudila na enodnevnem obisku v Sloveniji in se srečala tudi z ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom in z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem.

Nov zakon o javnih naročilih
12. 11. 2000 00.00
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev bodo morali odslej spoštovati pogoje zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in danes stopa v veljavo.

Slovesnost Slovenske skupnosti v Italiji
04. 11. 2000 00.00
V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je sinočij potekala slavnostna akademija ob 25-letnici ustanovitve stranke Slovenska skupnost (SSk), ki je edina slovenska politična stranka v Italiji. Slavnostni govornik je bil deželni tajnik stranke Andrej Berdon, člani SSk pa so na slovesnosti podelili priznanja stranke vsem dosedanjim tajnikom stranke in vsem še živim članom izvoljenega tajništva na prvem deželnem kongresu SSk v Devinu maja leta 1975.

Bosanski Hrvati sklicali referendum
29. 10. 2000 00.00
Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.

Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.

Nova Stranka ima največji delež žensk
02. 10. 2000 00.00
Med strankami, ki imajo svoje kandidate za državni zbor v vseh volilnih okrajih, ima največji delež žensk na svoji listi, kar dve tretjini, Nova Stranka. Predvsem zato, ker se, tako pravijo, borijo za enakopravnost žensk. Trdni pa so tudi glede slovenskega nevključevanja v evroatlantske zveze.

Zakon o volilni kampanji za medije
18. 08. 2000 00.00
Na jesenske volitve v državni zbor se pripravljajo tudi v medijih, saj morajo v skladu z zakonom o volilni kampanji določiti in objaviti pravila igre za predstavitev političnih strank in njihovih kandidatov. Zakon o volilni kampanji namreč določa, da morajo javna glasila najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oz. časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih kandidatov. To pomeni, da morajo mediji ta pravila določiti in objaviti do zadnjega avgusta letos.

Srečanje Črnogorcev in srbske opozicije
15. 07. 2000 10.09
Vladajoče črnogorske stranke, naklonjene reformam, in srbska opozicija so se na srečanju na Svetem Štefanu izrekle za skupno demokratično državo. Za dosego tega cilja pa bodo nujne miroljubne in demokratične spremembe ustave ZRJ, ki bodo odražale interes obeh republik, so poudarili udeleženci srečanja v sporočilu za javnost.

Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.

Črna gora zavrnila spremembe ustave
07. 07. 2000 21.24
Črna gora je zavrnila spremembe ustave, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament v Beogradu, po katerih bodo predsednik in poslanci skupščine voljeni neposredno, enakopravnost manjše republike pa močno omejena.

Avtoprevozniki zahtevajo srečanje z Bajukom
04. 07. 2000 11.38
Predsedstvo sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) je konec minulega tedna obravnavalo položaj, ki je nastal z izvolitvijo nove vlade. Avtoprevozniki so negativno presenečeni nad ravnanjem premiera Andreja Bajuka in njegove vlade, ki ni odgovorila na dopis, poslan 16. junija. V njem je SAS zahteval imenovanje pogajalske skupine, ki bi se lotila reševanja odprtih vprašanj na področju avtoprevozništva. V ta namen je SAS v začetku tega tedna predsednika vlade pozval, da avtoprevoznikom omogoči srečanje z njim, hkrati pa od Bajuka zahteva, da se loti reševanja njihovih težav.

Boj proti trgovini z ženskami in otroci
30. 06. 2000 07.50
Več kot 24 predstavnic iz Srednje in Vzhodne Evrope se je na pobudo Sveta Evrope včeraj zbralo v Atenah, kjer so sodelovale na mednarodnem seminarju za boj proti trgovini z ženskami in otroci, ki na tem območju predstavlja velik problem. Namen seminarja je preučiti možnosti, kako ustrezno ovrednotiti vlogo in pomen žensk v družbi in s tem preprečiti trgovino z njimi.

Na Fidžiju vlada zmeda
15. 06. 2000 14.13
Ustava Fidžija, ki jo je vojska razveljavila prejšnji mesec in ki zagotavlja enakopravnost etničnih skupnosti v državi, bo znova v veljavi, je sporočil tiskovni predstavnik vojske. Odločitev so sprejeli tik pred obiskom delegacije Britanske skupnosti narodov (COmmonwealth).

Novi zakon o javnih naročilih
13. 05. 2000 10.46
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev se bodo morali v šestih mesecih prilagoditi pogojem zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in je objavljen v zadnji številki Uradnega lista. Zakon med temeljnimi načeli javnega naročanja opredeljuje gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev ter enakopravnost ponudnikov. Poleg že sprejetih zakonov o financah, o računovodstvu in o javnih skladih ter metodoloških novosti priprave proračuna pomeni zakon o javnih naročilih enega od ključnih zakonov v prilagajanju prakse javnih financ evropski zakonodaji.

Zastavo bodo odstranili
13. 04. 2000 10.44
Senatorji v ameriški zvezni državi Južni Karolini so sprejeli sklep o odstranitvi južnjaške zastave nekdanje konfederacije iz časa državljanske vojne s strehe državnega kongresa. Zastavo so leta 1960 izobesili po odločitvi bele večine v državnem kongresu, ki je s tem izrazila kljubovanje gibanju za enakopravnost temnopoltih Američanov.

Claudia Cardinale- ambasadorka dobre volje
15. 03. 2000 08.35
60-letna igralka Claudia Cardinale je minuli teden postala nova ambasadorka dobre volje pri Unescu. Njena naloga je zaščita pravic za ženske. Igralka je brez omahovanja sprejela vlogo ambasadorke in je vesela, da bo lahko pripomogla k razvoju in potrditvi ženskih pravic ter njihovi izobrazbi. Cardinalova zatrjuje, da ni feministka, temveč se zavzema za enakopravnost med moškimi in ženskami.

Rusija za enakopravnost z zvezo NATO
19. 02. 2000 20.11
Po obnovitvi odnosov med Rusijo in zvezo NATO, ki so bili zamrznjeni od krize na Kosovu, zahteva Moskva sodelovanje na podlagi enakopravnosti. Kar pa ne pomeni, da zahteva Rusija v svetu zveze NATO pravico do veta, je danes dejal namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov.

Halonenova za žensko enakopravnost
26. 01. 2000 19.35
Finska zunanja ministrica ter kandidatka za predsedniški mandat Tarja Halonen je danes pozvala Fince, naj izvolijo predsednico ter na ta način pripomorejo k enakopravnosti med spoloma. Halonenova, ki jo je za kandidaturo predlagala socialdemokratska stranka, ima po izidih javnomnenjskih anket največ možnosti v drugem krogu predsedniških volitev, ki bodo 6. februarja, njen nasprotnik pa je opozicijski voditelj Esko Aho.

Elizabeta II. poziva k tradiciji in sočutju
25. 12. 1999 19.10
Britanska kraljica Elizabeta II. je danes v tradicionalni božični poslanici pozvala, da se v prehodu v tretje tisočletje ne sme pozabiti na spoštovanje tradicije in krščanskega sočutja, da prihodnosti ne bo zaznamovala le nova tehnologija.

Spomenik Martinu Luthru Kingu
04. 12. 1999 10.02
V Washingtonu bodo blizu spomenika Abrahama Lincolna postavili še spomenik črnskemu borcu za človekove pravice Martinu Luthru Kingu, je sporočila mesta komisija za gradnjo.

Slovenija aktivna v paktu stabilnosti
26. 10. 1999 16.17
Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo prehaja od načelnega izražanja političnih stališč v konkretno delovanje za stabilnost JV Evrope. V zadnjem mesecu se je zgodilo veliko: sestanku regionalnega omizja 16. septembra v Bruslju so sledila tri delovna omizja - za gospodarsko obnovo in razvoj v Bariju, za varnostna vprašanja v Oslu ter za demokratizacijo in človekove pravice v Ženevi. Na vseh treh je kot udeleženka v paktu stabilnosti sodelovala tudi Slovenija, je na današnjem srečanju z novinarji poudaril državni sekretar na MZZ Ernest Petrič.

Avstralka toži frizerja
13. 10. 1999 17.55
Avstralka Amanda Atkins (23) toži svojega frizerja zaradi diskriminacije, ker ji je za pričesko računal več kot nekemu moškemu za natanko isto pričesko. V frizerskem salonu v Melbournu je za svojo pričesko odštela 56 dolarjev, moški pa le 38 dolarjev. Atkinsonova je skupaj z omenjenim moškim vložila tožbo pred državno komisijo za enakopravnost, ki skrbi, da nihče ni oškodovan zaradi svojega spola, verskega prepričanja, starosti ali drugih razlogov. Frizer pravi, da bi njegov posel propadel, če bi bile cene za moške in ženske enake. Tožnika sta kot dokaz komisiji predložila tudi fotografijo pričesk.