energetske
Petrochina odkrila novo nahajališče zemeljskega plina
22. 01. 2001 00.00
Največja kitajska naftna družba Petrochina je v notranji Mongoliji na severu Kitajske odkrila veliko nahajališče zemeljskega plina. Zaradi novega nahajališča, ki naj bi po trditvah Petrochine bilo največja znana kitajska zaloga zemeljskega plina, se bo lahko zmanjšala poraba premoga, ki močno onesnažuje okolje. Poleg tega naj bi omenjeno nahajališče odpravilo pomanjkanje energije na severu Kitajske in naraščajočo kitajsko odvisnost od uvoza nafte.
Energetska kriza v ZRJ
28. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v ZR Jugoslaviji se nadaljuje. V elektrarni Obrenovac sta se pokvarila dva generatorja, kar je v Beogradu povzročilo veliko prometno zmedo, saj zaradi pomanjkanja elektrike niso delovali semaforji. Elektrogospodarstvo Srbije sicer napoveduje, da se bodo razmere uredile po dvodnevnih padavinah, zaradi katerih naj bi narasla gladina Donave in Save. Kljub napovedim o izboljšanju razmer so oblasti napovedale, da bodo elektriko še naprej izklapljali. Srbske oblasti so prebivalce pozvale k varčevanju z električno energijo. Odjemalce v Srbiji so razdelili na štiri skupine, od katerih trem sočasno odklapljajo električno energijo za šest ur.
Litostroj Ulitki zaokrožil proizvodni proces
28. 12. 2000 00.00
Litostroj Ulitki bo s 1. januarjem 2001 od železarske družbe Metal Ravne vzel v najem desettonsko peč za litje jekla. V ljubljanski družbi so se za najem odločili zaradi fleksibilnosti proizvodnje, hkrati pa so s tem zaokrožili proizvodni proces na lokaciji na Ravnah. Po besedah direktorja družbe Miroslava Gnamuša bodo v peči letno stalili približno 5000 ton jekla, delo pa so ponudili tudi osmim delavcem, ki so doslej delali na peči. V Litostroju Ulitki bodo sicer letošnje leto končali z dobičkom. Ta naj bi se po Gnamuševih besedah gibal med 0,5 in enim milijonom nemških mark.
Slovenski okoljevarstveniki proti JE
16. 12. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG), Zelena alternativa (ZA) in Zeleni Slovenije (ZS) s skupno izjavo pozdravljajo izklop zadnjega delujočega reaktorja jedrske elektrarne v Černobilu 15. decembra letos. Obenem opozarjajo, da je "degradacija zavesti in volje do varovanja okolja na področju političnega odločanja danes v Sloveniji tolikšna, da je nujna združitev vseh okoljevarstvenikov in zagovornikov človekovih pravic ter njihov skupen politični nastop, ne glede na medsebojne zamere in tekmovalnost, kar je lahko tudi edini pravi slovenski odgovor na nesrečo v Černobilu".
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
ZRJ dobila 400 milijonov DEM
06. 11. 2000 00.00
Nove jugoslovanske oblasti bi za normalno delovanje države do konca tega leta potrebovale 1,146 milijarde nemških mark, so ocenili v skupini jugoslovanskih neodvisnih ekonomistov G-17. Skupina je jugoslovanske energetske potrebe ocenila na 767 milijonov mark, za deficitarne proizvode bi ZRJ potrebovala 249 milijonov mark, za pomoč državnemu proračunu pa 130 milijonov mark. ZRJ ima trenutno zagotovljenih 400 milijonov mark pomoči s strani Evropske unije, katero bo začela črpati še ta mesec, pričakuje pa tudi pomoč posameznih držav v sklopu bilateralnega sodelovanja.
Prevent z odpadki do energije
02. 11. 2000 00.00
V delniški družbi Prevent, ki združuje 18 hčerinskih družb, poleg zaščitnih sredstev letno izdelajo tudi prek dva milijona avtomobilskih prevlek za avtomobilsko industrijo v Evropi, kjer so si pridobili 15-odstotni tržni delež. Kljub računalniško vodenemu krojenju pa pri proizvodnji letno ostaja za 5000 ton ostankov blaga, ki v glavnem končajo na komunalnem odlagališču odpadkov v Mislinjski Dobravi. V ta namen so se v Preventu v skladu z evropskimi standardi odločili za najgospodarnejše ravnanje s tovrstnimi ostanki blaga. Po večletnem spremljanju svetovnih trendov se je kot najbolj ekološko sprejemljiva, energetsko koristna in ekonomsko učinkovita izkazala termična obdelava, saj najsodobnejša tehnologija omogoča uporabo visoke energetske vrednosti ostankov kot alternativnega vira energije za potrebe proizvodnje.
Prvo televizijsko soočenje kandidatov v ZDA
04. 10. 2000 00.00
Prva javnomnenjska raziskava o uspešnosti glavnih ameriških predsedniških kandidatov Ala Gore in Georgea Busha v prvi televizijski debati je pokazala, da se je po mnenju vprašanih bolje odrezal demokratski kandidat Gore. Na vprašanje , kateri od kandidatov se je bolje odrezal, je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo, da Gore, 41 odstotkov pa jih je podprlo predstavitev republikanskega kandidata Busha. Raziskavo so skupaj izvedli USA Today, CNN in Gallupov institut.
RWE kupuje Thames Water
26. 09. 2000 00.00
Največja nemška energetska družba RWE namerava za nakup britanske energetske družbe Thames Water, tretje največje energetske družbe na svetu, odšteti 6,5 milijarde dolarjev.
Cene nafte v ospredju predvolilne tekme
25. 09. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriških demokratov Al Gore je po podatkih najnovejših raziskav javnega mnenja izgubil
RWE kupuje Thames Water
25. 09. 2000 00.00
Največja nemška energetska družba RWE namerava za nakup britanske energetske družbe Thames Water, tretje največje energetske družbe na svetu, odšteti 6,5 milijarde dolarjev. Družba RWE bo za eno delnico družbe Thames Water plačala 17,71 dolarja, hkrati pa bo nemški gigant z nakupom prevzel tudi okoli 2,95 milijarde dolarjev dolga. Z združitvijo bosta obe podjetji okrepili svoje poslovanje.
Clinton pojasnjuje svojo odločitev
23. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes pojasnil svojo odločitev o posegu v strateške naftne rezerve ZDA. Dejal je, da je to storil
Varčevalni ukrepi v Albaniji
14. 08. 2000 00.00
Državljani Albanije so prisiljeni zmanjšati porabo električne energije za osem ur na dan zaradi hude suše, ki je prizadela vso državo. Ukrepi so nujni, saj pridobivanje električne energije v Albaniji temelji na izkoriščanju vodnih virov, upad vodostaja pa je povzročil zmanjšanje proizvodnje za polovico, je povedal direktor albanske energetske družbe Farudin Hoxha. Ukrepe so začeli izvajati v četrtek in še ne vedo, kako dolgo jih bo treba izvajati. V državi lahko pričakujejo tudi pomanjkanje pitne vode, saj električne energije zmanjkuje tudi za črpanje vode. V zadnjih nekaj tednih so temperature v Albaniji narasle do 40 stopinj Celzija. Suh veter pa je zanetil tudi veliko gozdnih požarov na severu države.
Kitajska ponuja gradnjo plinovoda
13. 07. 2000 12.49
Kitajska je povabila tuje vlagatelje k sodelovanju v več milijard dolarjev vrednem projektu gradnje plinovoda. Plinovod želi Kitajska zgraditi do razvijajočih se mest na vzhodu države, v katerih se povečujejo energetske potrebe. S tem korakom je začela Kitajska odpirati svoj trg energetske industrije tujcem, saj nudi vlagateljem, ki se bodo na ponudbo odzvali, možnost pridobitve večinskih deležev pri plinovodu.
Kmalu padec cen nafte?
26. 06. 2000 08.56
Nekdanji minister za nafto Saudove Arabije šejk Ahmed Saki el Jamani je v pogovoru za britanski časnik Sunday Telegraph napovedal, da bo v naslednjih petih letih prišlo do dramatičnega padca cen nafte. Jamani še poudarja, da naj bi v naslednjih desetletjih izkoristili ogromne zaloge nafte. Kratkoročno bodo cene nafte zaradi velikega povpraševanja v ZDA in Aziji ostale še visoke, dolgoročno pa bodo na padec cene vplivala nova odkritja in odprtje novih naftnih virov v Kaspijskem morju, v Jemnu, Egiptu in Afriki, napoveduje nekdanji minister. Jamani je bil med leti 1962 in 1986 minister za nafto v Saudovi Arabiji, trenutno pa vodi Center za globalne energetske študije, ki ga je tudi sam ustanovil.
Postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik
21. 06. 2000 14.38
Državni zbor je sprejel zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije ter zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Zakon sodi v sveženj t.i. evropske zakonodaje, uporablja pa se za razmerja, nastala s pogodbo o prevozu potnikov, prtljage in blaga v javnem železniškem prometu doma ter v mednarodnem železniškem prometu. T.i. zasavski zakon pa je podlaga za postopno zapiranje rudnika do vključno leta 2012 ob sočasnem pridobivanju premoga za energetske potrebe najkasneje do 30. decembra 2007 ter za izvajanje okoljevarstvenega nadzora po dokončanju zaprtja rudnika, za razvojno prestrukturiranje regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti do vključno leta 2008.
21. redna seja DZ
10. 05. 2000 13.39
DZ je v nadaljevanju 25. aprila prekinjenega rednega zasedanja skozi drugo branje pospremil zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, s katerim se določajo osnove za izdelavo programa postopnega zapiranja rudnika ter višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa do zaprtja rudnika. Zakon bo določil tudi višino in način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnin za neposredno škodo zaradi obratovanja TE Trbovlje II v regiji in osnove za izdelavo programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije, organizacijo in sredstva za izvedbo programa. Poslanci so brez razprave podprli več dopolnil, med drugim so v delu zakona, ki ureja razvojno prestrukturiranje regije, določili, da program ukrepov postane sestavni del programa prestrukturiranja zasavske regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti. Sicer pa je DZ ratificiral 13 meddržavnih sporazumov ter začel obravnavo letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000.
Livarjeva akcija za čisto okolje
06. 04. 2000 18.42
V podjetju IMP Livar so danes pripravili svojevrstno akcijo za čisto okolje. Organizirali so odstranjevanje odpadkov, ki so bili shranjeni v 72 sodih po 200 litrov, in to v stavbi Zavarovalnice Tilia na Liču, v neposredni bližini Livarjevega obrata v Črnomlju. Analiza ljubljanskega kemijskega inštituta, ki so jo opravili v začetku letošnjega januarja, je pokazala, da je v 21 sodih shranjeno odpadno olje, v drugih pa so odpadne emulzije.
Senjur z monaškim kolegom
10. 03. 2000 18.38
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur se je ob robu tradicionalnega tridnevnega gospodarskega foruma danes sestal tudi z monaškim ministrom za finance in gospodarstvo Henryem Fissarjem, s katerim sta govorila o gospodarskem sodelovanju med državama, ki je zelo skromno, saj je slovenski izvoz v Monaco lani dosegel 242.000 dolarjev, uvoz pa 212.000 dolarjev. Minister Fissar je izrazil zanimanje za slovensko monetarno in fiskalno problematiko, predvsem pa ga je zanimal proces lastninjenja slovenskih bank in pa področje igralništva, so sporočili iz MEOR.
Veba Oil prevzema Aral
06. 12. 1999 15.03
Naftni oddelek največje nemške energetske družbe Veba bo 1. januarja 2000 prevzel družbo Aral, ki je lastnik največ bencinskih črpalk v Nemčiji. Aral ima v Nemčiji 2400 in v tujini še 400 bencinskih črpal.
V Bukarešti o sodelovanju JV Evrope
02. 12. 1999 22.46
Jugoslavija mora postati demokratična država, še preden se bo v Jugovzhodni Evropi vzpostavila stabilnost in varnost, so se strinjali zunanji ministri na srečanju v Bukarešti. Romunski zunanji minister Andrei Plesu je po pogovorih s kolegi iz Albanije, Grčije, Turčije, Makedonije in Bolgarije še dodal, da je za normalizacijo na Balkanu potrebna tudi normalizacija v Jugoslaviji. Albanski zunanji minister Paskal Milo je pozval vse ljudi v Srbiji, naj se zgledujejo po ostalih narodih iz bivše Jugoslavije ter zrušijo diktatorski režim Slobodana Miloševića. Stabilnost, mir in varnost na Kosovu in Albaniji sta namreč tesno povezani s srbsko demokratizacijo.
Včerajšnji sestanek koalicije pozitivno ocenjen
11. 11. 1999 07.58
Na razširjenem sestanku so se danes sešli predstavniki vseh treh koalicijskih strank. Kot je znano, je v petek podpredsednik vlade in prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik premiera in vodjo Liberalne demokracije Slovenije Janeza Drnovška v pismu pozval, naj čimprej skliče vrh koalicije. Koalicijski partnerji naj bi na sestanku ugotovili, ali še obstaja dovolj politične volje za dogovor o skupnih ciljih vlade.
Delnice ENEL-a na trgu
03. 11. 1999 10.28
Delnice nekdanjega italijanskega monopolista, energetske družbe ENEL, so z današnjim dnem prišle na trg. Ob odprtju borze v Milanu je bila cena delnice za več kot dva odstotka višja od začetne cene, ki je znašala 4,3 evra. Veliko povpraševanje po delnicah te družbe je spodbudilo vlado po povečanju javne ponudbe s 23 odstotkov na 34,5 odstotka. Povpraševanje po delnicah, tako v Italiji kot v tujini, je bilo namreč petkrat višje od ponujene količine. S tem je ENEL postal največji distributer električne energije, katerega delnice so uvrščene na borzo. Javna ponudba delnic te družbe pa je doslej največja privatizacija kakšne družbe v Italiji.
Ministrska konferenca EUREKA o novih projektih
29. 06. 1999 09.26
Turčija je ob koncu enoletnega predsedovanja evropskemu programu industrijsko-razvojnih raziskav EUREKA pripravila redno ministrsko konferenco, ki se je udeležuje tudi slovenska delegacija pod vodstvom ministra za znanost in tehnologijo Lojzeta Marinčka. Slovenija je polnopravna članica programa EUREKA od leta 1994.
Texaco odklonil združevanje s Chevronom
03. 06. 1999 20.07
Texaco je uradno zavrnil sprejem Chevronove ponudbe, s čimer so se končali tedni negotovosti o usodi združevanja tretje in četrte največje ameriške energetske družbe. Kot so v svoji izjavi poudarili Texacovi predstavniki, je Chevronov predlog nesprejemljiv iz več razlogov, med njimi so izvedljivost posla, njegova kompleksnost, tveganje in cena.
Alarm v Beogradu in Nišu
09. 04. 1999 23.01
V Beogradu in Nišu so ob 20.04 oziroma ob 19.18 razglasili alarm, ki naznanja nevarnost zračnih napadov. Zveza NATO je v noči na petek napade na ZRJ osredotočila na energetske in industrijske objekte. Zavezništvo tokrat ni napadlo Beograda in Prištine. Po poročanju jugoslovanskih medijev je v nočnih napadih nastala škoda na tovarnah, skladiščih goriv in televizijskih oddajnikih. Po navedbah agencije Tanjug je bila znova napadena tudi tovarna avtomobilov Zastava v Kragujevcu. V Beogradu in Novem Sadu je več tisoč ljudi sinoči vztrajalo na mostovih preko Donave in Save, da bi ju zaščitili pred napadi zveze NATO. Po zračnih napadih zveze NATO na rafinerijo v Novem Sadu je v Donavo stekla velika količina surove nafte. Neimenovani vir zavezništva je sporočil, da so letala zveze NATO v minulih 24 urah napadla kolone oklepnih vozil srbskih sil na Kosovu, tarče napadov v ZRJ pa so bila tudi skladišča goriva in tovarna avtomobilov. Tanjug je še poročal, da je popoldne v okolici Prištine odjeknilo pet eksplozij.
NATO ponoči napadal energetske in industrijske objekte
09. 04. 1999 08.57
NATO je v noči na petek napade na ZRJ osredotočil na energetske in industrijske objekte. Po poročanju jugoslovanskih medijev je v napadih nastala škoda na tovarnah, skladiščih goriv in televizijskih oddajnikih.
Problem leta 2000: Ameriške tajne službe zaskrbljene zaradi posledic v Rusiji
06. 03. 1999 16.37
Ameriške tajne službe so, kot je povedal predstavnik osrednje obveščevalne agencije (CIA), zaskrbljene zaradi posledic računalniškega problema leta 2000 v državah na območju nekdanje Sovjetske zveze. Obenem pa je Lawrence Gershwin v razpravi v ameriškem senatu poudaril, da ameriške obveščevalne službe ne vidijo nobene nevarnosti, da bi zaradi tega prišlo do nenamernega sproženja balističnih raket.
Visok porast iraškega izvoza nafte v ZDA
20. 10. 1998 07.48
Ameriški uvoz nafte iz Iraka se je v avgustu letos v primerjavi s predhodnim mesecem povečal za 136 odstotkov, je sporočila ameriška administracija za energetske informacije (EIA). Irak je v avgustu v ZDA izvozil 20,28 milijona sodčkov nafte, medtem ko jih je v juliju izvozil le 8,59 milijona. Po začasnih podatkih EIA za pretekli mesec je bil Irak v septembru po velikosti šesti izvoznik nafte v ZDA. Od začetka leta do konca avgusta je Irak v ZDA izvozil skupno 53,27 milijona sodčkov nafte.
Evropska komisija odobrila združitev švedskega in finskega energetskega podjetja
11. 08. 1998 07.46
Evropska komisija je odobrila združitev švedske energetske družbe Energi s finskim energetskim podjetjem Gullspang, ki je v lasti družbe IVO. Omenjeni družbi bosta oblikovali novo podjetje Birka Energi AB, ki bo pod stalnim nadzorom mesta Stockholm in družbe IVO. Kot navajajo v svojem poročilu predstavniki komisije, bo združitev povečala konkurenco na švedskem energetskem trgu, kjer sta do sedaj ''kraljevali'' dve družbi, in sicer Vattenfall and Sydkraft. Prva ima na švedskem energetskem tržišču 50-odstotni delež, Sydkraft pa 40-odstotnega. Preostalih 10 odstotkov bo sedaj imelo že omenjeno novo podjetje.