energetski
Prizadet energetski sistem v ZRJ
28. 05. 1999 18.25
Skoraj vsa Srbija in večina predelov Beograda je danes ostala brez elektrike, saj sta bili ponoči zadeti glavni transformatorski postaji v Beogradu, ki prenašajo elektriko iz elektrarn Obrenovac (v bližini Beograda) in Djerdap (blizu romunske meje). Tanjug poroča, da so elektriko pomembnejše ustanove dobile že ponoči. NATO je srbski energetski sistem napadel tudi dopoldne in poškodoval več elektrarn na Sava.
Nov energetski zakon bo odpravil monopol
27. 05. 1999 21.38
Vlada je na današnji seji za drugo obravnavo v državnem zboru sprejela predlog energetskega zakona. Kot je povedal novi državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti Robert Golob, gre za izredno pomemben zakon na področju energetike, saj celovito rešuje prevzem evropske zakonodaje ter vpeljuje energetski trg na dosedaj izključno monopolni področji, ki sta po Golobovih besedah trg z električno energijo ter trg z zemeljskim plinom.
Začelo se je mednarodno posvetovanje o odpadkih kot viru energije
11. 05. 1999 21.06
V okviru osmega Mednarodnega sejma Energetika se je danes v Mariboru začelo osmo mednarodno posvetovanje o komunalni energetiki, ki ga pripravljajo mariborska in ljubljanska fakulteta za strojništvo ter Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora.
Pomoč nemške vlade Slonokoščeni obali
26. 12. 1998 09.52
Nemška vlada je Slonokoščeni obali namenila pomoč v vrednosti približno 10 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena uresničevanju programa ''strukturnega preoblikovanja področja transporta'', je v petek poročala državna televizija. Tako naj bi vlada posodobila zračni, pomorski in cestni promet v državi, še navaja isti vir. Nemčija pa bo posojilo v vrednosti 40 milijonov mark (23,5 milijona dolrajev) sprostila tudi Azerbajdžanu. S posojilom naj bi posodobili energetski sistem ter pospešili razvoj malih in srednjih podjetij, je sporočil podpredsednik azerbajdžanske vlade Abid Šarifov.
Geoplin praznuje dvajseto obletnico
17. 11. 1998 16.11
Mineva 20 let, odkar je po ceveh slovenskega plinovoda prvič stekel zemeljski plin, kar se je izkazalo za vizionarsko odločitev, saj je zemeljski plin cenovno konkurenčen energetski vir in ekološko ena izmed rešitev, ki Sloveniji omogoča, da bo izpolnila pogoje o varstvu zraka iz sporazuma v Kiotu, ki je hkrati eden od pogojev za vstop v Evropsko unijo, je na novinarski konferenci ob pomembni obletnici povedal direktor Geoplina Albin Rome.
Čistejši zrak povzroča stroške
11. 10. 1998 09.33
Spoštovanje mednarodnega dogovora o preprečevanju ogrevanja ozračja bi v ZDA do leta 2010 lahko privedlo do 53-odstotne višje cene naftnih derivatov in 86-odstotne višje cene električne energije, predvideva ameriški energetski informacijski center v pravkar objavljeni študiji. Spoštovanje dogovora bi lahko v najslabšem primeru povzročilo tudi do 4,1-odstotno zmanjšanje bruto nacionalnega proizvoda. Če bi ZDA želele ustvariti željen cilj, 31-odstotno zmanjšanje onesnaževanja z izpušnimi plini avtomobilov in emisijami tovarn - bodo po ocenah strokovnjakov omenjenega centra prisiljene zmanjšati porabo energetskih virov (nafta, premog) za 17 odstotkov.
Poljska se zanima za sodelovanje v slovenski energetiki
10. 06. 1998 13.28
Poljski minister za gospodarstvo Janusz Steinhoff se je danes, drugi dan obiska v Sloveniji, sestal z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, sprejela pa sta ga podpredsednik vlade Marjan Podobnik in predsednik države Milan Kučan. Poljski gost si je ogledal tudi tovarno elektrotehničnih izdelkov Eti v Izlakah, ki je konec lanskega leta na Poljskem skupaj s poljskim partnerjem Polam ustanovila mešano podjetje Eti Polam.
V Švici 40-odstotni delež jedrske energije
24. 02. 1998 08.34
Delež jedrske energije v celotni proizvodnji elektrike je lani v Švici znašal slabih 40 odstotkov, sporočajo predstavniki svetovne jedrske organizacije. Leta 1996 je omenjeni delež bil 43-odstotni, vendar pa je glavni razlog večjega predlanskega deleža jedrske energije v naravnih pogojih, saj je bilo leto 1996 izredno suho, zato so v energetski delež manj prispevale hidroelektrarne. Lani so v Švici proizvedli 60,6 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je 9,9 odstotka več kot v letu 1996.
Privatizacija v Braziliji: v dveh letih 54 milijard dolarjev?
13. 12. 1997 10.42
Brazilija namerava v prihodnjih dveh letih s privatizacijo državnih podjetij zaslužiti najmanj 54 milijard dolarjev, je sporočil minister za načrtovanje Antonio Kandir. Po njegovih besedah je to skrajni minumum, ki bi ga Brazilija morala doseči tudi v primeru, če se bo finančna kriza, ki so jo izzvala nihanja na azijskih borzah, nadaljevala.