energijo
Babcock bo gradil na Poljskem
30. 04. 1998 08.26
Podjetje Deutsche Babcock Anlagen (DBA) bo na Poljskem gradilo 120 megavatno kombinirano elektrarno, ki bo stala približno 300 kilometrov jugovzhodno od Varšave. Vrednost posla, katerega naročnik je ameriško podjetje Enron iz Teksasa, znaša 130 milijonov mark, dokončali pa naj bi ga v 19 mesecih. Elektrarna bo proizvajala električno energijo za javno distribucijsko omrežje in za potrebe kemijske tovarne, ki leži v bližini.
Varnostni svet: Sankcije proti Iraku ostajajo
28. 04. 1998 19.19
Gospodarske sankcije proti Iraku, ki jih je Varnostni svet ZN uvedel leta 1990, ostajajo nespremenjene, je po enodnevnem zasedanju v New Yorku povedal predsedujoči VS ZN, Japonec Hisaši Ovada. "V Varnostnem svetu ni bilo konsenza za spreminjanje sankcij," je povedal Ovada v ponedeljek po krajevnem času, potem ko je VS preučil poročili komisije ZN za razorožitev Unscom in Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Na Hrvaškem zabeležili porast industrijske proizvodnje
27. 04. 1998 11.13
Na Hrvaškem so v prvem trimesečju letošnjega leta zabeležili porast industrijske proizvodnje za 7,7 odstotka, je sporočil državni zavod za statistiko. Najbolj je porastla oskrba z električno energijo, plinom in vodo, in sicer za 12,5 odstotka, ter proizvodnja v predelovalni industriji, in sicer za 7,9 odstotka. V rudarstvu se je proizvodnja zmanjšala za 3,1 odstotka. Povečano proizvodnjo so zabeležili tudi pri proizvodnji notranjih proizvodov za široko porabo, in sicer za 5,8 odstotka in pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko porabo, ki je porastla za 3,7 odstotka.
Cassini letel mimo Venere
27. 04. 1998 10.14
Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.
Hannoverski industrijski sejem pričakuje 300.000 obiskovalcev
21. 04. 1998 07.55
Na hannovrskem industrijskem sejmu, največji svetovni razstavi moderne industrijske tehnologije, bo do sobote, 25. aprila, razstavljalo več kot 7500 podjetij. Organizatorji pričakujejo, da si bo sejem ogledalo 300.000 obiskovalcev. Od ponedeljka so na hannovrskem sejmišču na ogled novosti s področja strojegradnje, elektrotehnike, avtomatizacije, prikazani pa so tudi najnovejši proizvodni postopki in materiali. Na letošnjem industrijskem sejmu je poseben prostor namenjen predstavitvi varčnega ravnanja z energijo. Predstavnik letošnje partnerske države Filipinov pa je podjetnike z vsega sveta pozval, naj se ne umikajo z azijskega območja, saj naj bi se gospodarske razmere v Aziji kmalu umirile.
Irak ni več sposoben izdelave jedrskega orožja
14. 04. 1998 09.42
Irak po mnenju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) trenutno ni več sposoben izdelovati jedrskega orožja. Takšno mnenje je omenjena agencija vsaj zapisala v poročilu, ki ga je v ponedeljek predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov. Sklepi slonijo na ugotovitvah strokovnjakov IAEA, do katerih so se dokopali v času od 1. oktobra lani do 1. aprila letos ob ogledu 93 naprav v Iraku. Večino inšpekcij so opravili brez predhodne napovedi. Med pregledi pa niso našli "nobene sledi o prepovedanem materialu, opremi ali dejavnosti" za izdelavo jedrskega orožja.
Prva tovarna sončnih kolektorjev na Madžarskem
14. 04. 1998 08.45
Na Madžarskem bo kmalu začela proizvodnjo prva tovarna sončnih naprav, ki sonnčo svetlobo pretvarjajo v električno energijo. Gre za tovarno Dunasolar, v kateri ima 51-odstotni delež ameriška družba Energy Photovoltaics Incorporation (EPV), njen manjšinski solastnik pa je Madžarska razvojna banka, ki je v celoti v državnih rokah. Obrat bo sprva na tržišče poslal 62.500, že prihodnje leto pa 130.000 sončnih kolektorjev. To so kolektorji z zelo tanko plastjo amorfnega silicija z močjo 40 vatov, ki jih ne proizvaja nobena evropska država. Tovarna bo zaposlovala 100 večinoma visokokvalificiranih delavcev, če pa bo posel stekel, pa tudi dvakrat več.
Norveška zmanjšala proizvodnjo nafte za 100.000 sodčkov dnevno
30. 03. 1998 16.22
Norveška se je v noči na ponedeljek odločila zmanjšati proizvodnjo nafte za tri odstotke oziroma 100.000 sodčkov dnevno, da bi tako pripomogla k stabilizaciji cen. Odločitev bo začela veljati po veliki noči, izvajali pa jo bodo celo leto, so povedali pri norveškem ministrstvu za nafto in energijo.
Februarja na Hrvaškem nespremenjeno število zaposlenih
29. 03. 1998 13.24
Na Hrvaškem je februarja število zaposlenih v industriji ostalo na januarski ravni, glede na lanski februar pa se je znižalo za 4,3 odstotka. V mesečni primerjavi se je število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, ki v strukturi bruto domačega proizvoda zavzemajo 90-odstotni delež, povečalo za 0,1 odstotka, v oskrbi z električno energijo, plinom in vodo za 0,6 odstotka, v rudarstvu pa se je zmanjšalo za 3,3 odstotka. Po podatkih hrvaškega državnega statističnega urada se je v prvih letošnjih dveh mesecih število zaposlenih zmanjšalo za 4,2 odstotka, medtem ko je produktivnost v primerjavi z istim obdobjem leto prej zrasla za 8,4 odstotka.
Prihaja mobilni telefon na navijanje
27. 03. 1998 09.53
Britanski izumitelj Trevor Baileys je izumil mobilni telefon, za katerega niso potrebne baterije; namesto teh mu daje energijo nekakšen urni mehanizem, piše londonski časopis Daily Mail. Uporabniki takih mobifonov bodo napravo lahko navijali tudi kar med pogovori. Za potrebno energijo poskrbi miniaturni generator, ki ga je Baileys izumil že za eno od svojih prejšnjih iznajdb - radio na navijanje. Mobilni telefon na navijanje bo na tržišču predvidoma čez 18 mesecev. Distribucijo je prevzelo južnoafriško podjetje BeyGen. Kot meni predsednik podjetja Rory Stear, je ta tehnologija idealna za električne aparate, ki potrebujejo sorazmerno malo energije.
Svet guvernerjev IAEA o inšpekcijah v Iraku
16. 03. 1998 16.48
Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je danes začel enotedensko zasedanje, katerega osrednja tema so inšpekcije agencije IAEA v Iraku in Severni Koreji. Udeleženci bodo razpravljali tudi o ukrepih za izboljšanje jedrske varnosti ter sodelovanju z organizacijo za prepoved jedrskih poskusov.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Februarski presežek v zunanji trgovini Južne Koreje
03. 03. 1998 09.10
Južna Koreja je februarja prvič zabeležila zunanjetrgovinski presežek v višini več kot treh milijard dolarjev. Po podatkih ministrstva za industrijo in energijo je izvoz februarja dosegel 11,39 milijarde dolarjev, uvoz pa 8,09 milijarde dolarjev. V primerjavi z lanskim februarjem se je izvoz povečal za 21,6 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za skoraj 29,5 odstotka. Južna Koreja je imela februarja lani 2,12 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Vrednost izvoza se je po podatkih ministrstva povečala predvsem zaradi razvrednotenja domače valute ter prodaje zlatih palic v vrednosti več kot milijarde dolarjev.
Plaz zasul hidroelektrarno v Peruju
02. 03. 1998 09.48
Hidroelektrarno v Machu Picchuju, eno najpomembnejših v Peruju, je zasulo več milijonov kubičnih metrov blata in kamenja. Plaz se je minuli petek sprožil zaradi topljenja večnega snega na bližnji gori Salkantay. Po besedah perujskega ministra za energijo in rudnike Daniela Hokame je povzročena gmotna škoda velika, elektrarna pa bo lahko ponovno obratovala šele čez nekaj mesecev. Gre verjetno za eno najhujših posledic vremenskega pojava El Nino.
Pregled predsedniških palač naposled le omogočen?
24. 02. 1998 09.36
Sporazum, ki sta ga v ponedeljek podpisala generalni sekretar ZN Kofi Annan in iraški podpredsednik Tarek Aziz, posebni skupini strokovnjakov ZN za razoroževanje in visokih diplomatov omogoča, da pregledajo predsedniške palače v Iraku, se je izvedelo iz virov pri ZN. Skupino bo imenoval Annan v sodelovanju s komisijo za nadzor razoroževanja Iraka in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, diplomati, ki bodo v njej, pa ne bodo zgolj iz članic Varnostnega sveta ZN, še dodaja isti neimenovani vir.
Svetovna banka Makedoniji dodelila posojilo
19. 02. 1998 08.45
Svetovna banka je Makedoniji dodelila posojilo v višini 35 milijonov dolarjev za obdobje 20 let, ki bo namenjeno financiranju projektov za posodobitev energetskega sistema v državi. Projekt predvideva obnovo distribucijske mreže za električno energijo ter obnovo šestih največjih makedonskih hidroelektrarn, v katerih proizvedejo 91 odstotkov električne energije. Odkar je leta 1993 Makedonija postala članica Svetovne banke, je od te ustanove dobila posojila v skupni vrednosti približno 375 milijonov dolarjev, s katerimi je financirala 12 različnih projektov.
Italijanski energijski koncern ENI sklenil sporazum z ruskim Gazpromom
12. 02. 1998 08.20
Italijansko državno podjetje za preskrbo z energijo Ente Nazionale Idrocarburi (ENI) in ruski plinski monopolist RAO Gazprom sta se v Rimu dogovorila o medsebojnem črpanju in trženju zemeljskega plina, metana in nafte. Kot sporočajo predstavniki podjetja ENI, sta bila ob podpisu sporazuma navzoča tudi ruski predsednik Boris Jelcin in italijanski predsednik vlade Romano Prodi. Gazprom je največji svetovni proizvajalec zemeljskega plina in se je lani povezal tudi z nizozemsko-angleškim naftnim koncernom Shell, s katerim je ustanovil skupno podjetje.
Neurje ob Rokavskem prelivu
08. 01. 1998 10.17
Neruje je ponoči zajelo območje ob Rokavskem prelivu in na francoski obali povzročilo pravo opustošenje. V štirih krajih blizu Calaisa je bilo, kot poroča francoski radio, poškodovanih približno dvesto hiš, od tega 70 zelo hudo. V neurju se je poškodovalo pet ljudi. Prekinjena je bila oskrba z električno energijo. Priče vedo povedati, da je tornado privihral okrog 1. ure ponoči in se na nakaterih krajih zadržal le kako minuto. Avtomobile je dvigoval šest do sedem metrov visoko. V vasi Saint-Omer-Capelle se je zrušil cerkveni zvonik.
Močan potres v južnem Pacifiku
04. 01. 1998 15.35
Seizmološki observatorij v Hong Kongu je v južnem Pacifiku vzdolž otočja Loyaute pri Novi Kaledoniji danes zabeležil potres 7. stopnje po Richterjevi lestvici. O morebitni škodi ali ranjenih ne poročajo.
Na Britanskem otočju še vedno brez elektrike
27. 12. 1997 11.28
Tudi tri dni po hudih nevihtah, ki so divjale nad britanskim otokom, je v številnih delih Velike Britanije in Irske danes brez elektrike ostalo na tisoče gospodinjstev. Na severu Anglije in v Walesu čaka na ponovno priključitev elektrike okoli tisoč porabnikov.
Majhna rast slovenske industrijske proizvodnje
22. 12. 1997 14.12
Industrijska proizvodnja kljub hitri rasti ostaja le malo višja od lanske. Oktobra je naraščala po 1,09 odstotka mesečno ali skoraj 14 odstotkov letno, bila pa je le za 1,3 odstotka večja kot pred letom in v desetih mesecih skupaj le za malo več kot odstotek nad primerljivo lansko. Podobno kot septembra se je tudi oktobra povečevala proizvodnja v rudarstvu, predelovalni dejavnosti in oskrbi z električno energijo. Celoletna proizvodnja bo, ob verjetnem nadaljevanju ugodnih produkcijskih tendenc, ostala za spoznanje (približno za odstotek) nad primerljivo lansko.
Privatizacija z dražbami
11. 12. 1997 08.14
Potem, ko se je ukrajinski vladi ponesrečil projekt privatizacije s certifikati, ki jih je prebivalstvu delila v letih 1994 in 1995, se je odločila, da bo velika industrijska podjetja prihodnje leto prodala na dražbah. Vlada računa, da bo prodaja industrijskih gigantov v proračun prispevala približno dve milijardi dolarjev, je dejal direktor ukrajinskega urada za privatizacijo Vladimir Lanovoj. Kot predvidevajo, bodo na dražbi v prvem krogu ponudili približno 800 podjetij, predvsem družb za oskrbo z električno energijo, rafinerij, mlinov, metalurških podjetij in ladjedelnic. Ukrep naj bi pospešil "veliko" privatizacijo, ki je letos skoraj zastala. Nekoliko bolje je na področju privatizacije trgovskih podjetij in storitvenih dejavnosti, kjer je olastninjenih že skoraj 80-odstotkov podjetij, je še povedal Lanovoj.
Brazilija zaslužila 23.7 milijarde dolarjev s privatizacijo
21. 11. 1997 10.20
Država in brazilske pokrajine so s prodajo deleža energetskega podjetja Enersul letošnje prihodke iz naslova privatizacije državnih podjetij povečale na 23,7 milijarde ameriških dolarjev. Brazilija je letos iz naslova privatizacije zabeležila precej višje prihodke kot v obdobju med letoma 1991 in 1996, ko so v zasebne roke prešla državna podjetja v skupni vrednosti 20,4 milijarde dolarjev. Nadzor nad 76,53-odstotnim deležem delnic Enersula si je sredi tega tedna zagotovilo brazilsko energetsko podjetje Escelsa, ki z električno energijo oskrbuje približno 470.000 odjemalcev v zvezni državi Mato Grosso do Sul.
86 članov komisije zapustilo Irak, VS ostro obsodil njihov izgon
14. 11. 1997 00.00
Varnostni svet ZN je najostreje obsodil izgon ameriških članov komisije ZN za nadzor nad iraškim razoroževanjem (UNSCOM). V izjavi, ki jo je pozno včeraj podal predsedujoči VS ZN Qin Huasun (Kitajska), je Varnostni svet zahteval <i>takojšen in brezpogojen umik tega ukrepa, ki je posebni komisiji preprečil izpolnjevanje njenih nalog </i>. Varnostni svet je poleg tega izrazil zahtevo, da <i>se Irak nemudoma in v skladu s svojimi obveznostmi ukloni resolucijam ZN</i>; v nasprotnem primeru pa je opozoril pred resnimi posledicami. Najvišji organ ZN je izrazil popolno podporo vodji komisije UNSCOM Richardu Butlerju ter mednarodnim oblastem za jedrsko energijo pri izpolnjevanju njunih mandatov. VS je poudaril še, da iraška vlada prevzema polno odgovornost za varnost osebja in opremo komisije ZN ter njenega osebja. Irak je zapustilo 84 članov posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka, 19 pa jih bo v tej državi še ostalo. Šest ameriških inšpektorjev, ki jih je Bagdad izgnal, je po kopnem odpotovalo v Jordanijo. Iraško-jordansko mejo so prečkali okoli 7. ure zjutraj.