enotni
Nato v Makedoniji
23. 08. 2001 00.00
V Skopje so prispeli britanski vojaki, ki predstavljajo glavnino Natovih sil za razorožitev albanskih skrajnežev.
Holding Slovenske elektrarne v postopku
20. 08. 2001 00.00
Urad za varstvo konkurence je zaradi suma o neskladnosti s pravili konkurence uvedel postopek zoper holding Slovenske elektrarne. V Mariboru in okolici so zbrali že 18.500 podpisov.
Kršitev koalicijske pogodbe
05. 07. 2001 00.00
Je vladna SLS+SKD s tem, ko so se njeni štirje poslanci pridružili opozicijskim poslancem in podpisali pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala okoliščine domnevnega oškodovanja elektrogospodarstva, kršila koalicijsko pogodbo?
V kotacijo se vrača KDHR!
03. 07. 2001 00.00
Tudi današnjega dne se borzni udeleženci ne bomo spominjali po izrednih dogodkih. Sklenjeno je bilo 972 poslov, ki so bili skupaj vredni 473 mio SIT. Slovenski borzni indeks je ostal na istem mestu kot včeraj, kar pomeni, da je vreden 1.815 točk. Slovenski indeks pidov pa se je po včerajšnjem padcu rahlo opomogel saj je pridobil 0,31% in je vreden 1.347 točk.
Drnovšek za konferenco o Makedoniji
03. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na plenarnem zasedanju, posvečenem JV Evropi, v okviru Evropskega gospodarskega foruma, ki se danes zaključuje v Salzburgu, poudaril, da se mora mednarodna skupnost takoj resno posvetiti Makedoniji, zavzel pa se je tudi za sklic posebne konference, namenjene reševanju položaja v tej državi.
Kdo kupuje Istrabenz?
02. 07. 2001 00.00
Prvi trgovalni dan po sprostitvi omejitev trgovanja za tujce Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ni prinesel bistvenih sprememb. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,27% in je vreden 1.817 točk, Slovenski indeks pidov pa je padel na 1.343 točk.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Načrt varovanja je pripravljen
12. 06. 2001 00.00
Varnostni načrt sobotnega srečanja Busha in Putina v Ljubljani je praktično že pripravljen, podrobnosti pa so iz varnostnih razlogov strogo varovana skrivnost. Načrt je usklajen tako z ameriško tajno službo, ki varuje predsednika Busha, kot tudi z rusko službo za varovanje predsednika Putina.
Vpisali zakladne menice
22. 05. 2001 00.00
Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je ministrstvo za finance prek pooblaščenih vpisnikov sprejelo 350.011 lotov naročil v skupni vrednosti 3.500.110.000 tolarjev po enotni ceni 97,00, medtem ko je na avkciji dvanajstmesečnih zakladnih menic sprejelo 222.812 lotov naročil v skupni vrednosti 2.228.120.000 tolarjev po enotni ceni 88,42. Kot so sporočili iz omenjenega ministrstva, znaša na podlagi cene, sprejete na avkciji, nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 11,36 odstotka, za vpisane dvanajstmesečne zakladne menice pa 12,71 odstotka.
Dobra ocena za slovenska podjetja
16. 05. 2001 00.00
Po poročilu Gospodarske zbornice Slovenije so slovenska podjetja so med podjetji iz držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo srednje in vzhodne Evrope med najbolje informiranimi o evropski zakonodaji, prav tako pa so razmeroma dobro pripravljena na skupni trg.
Javna razprava o telekomunikacijah in medijih
14. 05. 2001 00.00
Podjetje Infos d.o.o. iz Ljubljane in Elektrotehniška zveza Slovenije sta na Gospodarski zbornici Slovenije organizirala javno razpravo z naslovom Konvergenca telekomunikacij in medijev. Razprava je bila uvod v teden telekomunikacij, ki bo potekal od 14. do 18. maja.
Ljudje so najprej gojili koze
13. 05. 2001 00.00
Ko so se ljudje v pradavnini odpravili na osvajanje novih ozemelj, so bile koze - ker so manjše od goveda in pri prehranjevanju niso izbirčne - človekove prve najboljše prijateljice. Genski zapisi DNK koz z različnih območij po svetu so veliko bolj enotni kot DNK goveda in drugih domačih živali, kar bi utegnilo pomeniti, da so ljudstva med preseljevanji s seboj vodila tudi koze, so ocenili francoski in švicarski znanstveniki.
Svetovni časopisi proti Berlusconiju
01. 05. 2001 00.00
Kandidat italijanske levice za novega premiera na bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji Francesco Rutelli je zavrnil obtožbe vodje desnice in njegovega protikandidata za premiera Silvia Berlusconija o zaroti evropskega časopisja proti njemu, piše italijanski časnik La Repubblica. Rutelli je ironično označil izgovore italijanske desnice o "evropski zaroti". Po njegovem mnenju namreč napadajo Berlusconija zmerni časopisi, kot sta francoski Le Monde, ki je zelo kritičen do leve francoske vlade, ali pa španski El Mundo.
Trgovanje z delnicami Kompasa MTS začasno zaustavljeno
24. 04. 2001 00.00
Ljubljanska borza bo jutri zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami Kompasa MTS, ki so uvrščene v borzno kotacijo. Začasna zaustavitev bo trajala do ustrezne javne objave.
Vrtoglava rast delnic na Wall Streetu
19. 04. 2001 00.00
Vrednosti delnic na newyorškem Wall Streetu so včeraj takoj po novici, da so ameriške Zvezne Rezerve (Fed) znižale obrestne mere, vrtoglavo narasle, kar se je odrazilo tudi na ključnih borznih indeksih. Delniški indeks Dow Jones dobre tri ure pred zaključkom trgovanja znaša 10.628,13 točke, kar je za 411,4 točke oz. 4,03 odstotka več kot ob začetku današnjega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq pa je porasel za neverjetnih 182,02 točke oz. 9,43 odstotka in s tem prebil mejo 2000 točk, saj je trenutno na ravni 2105,24 točke.
Srečanje železničarjev v Skopju
11. 04. 2001 00.00
Komercialni direktorji železniških podjetij iz Slovenije, Hrvaške, ZRJ, Makedonije in Grčije so danes končali dvodnevno srečanje v Skopju, na katerem so se pogovarjali o usklajenem komercialnem delovanju pri železniških prevozih na desetem panevropskem prometnem koridorju. Med drugim so se strinjali, da so cene železniških prevozov po omenjenem koridorju, slednji poteka v smeri Salzburg - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Niš - Skopje - Solun, previsoke, ločene tarife posameznih železnic pa znižujejo količino prepeljanega tovora, so sporočili iz Slovenskih železnic.
Živković o aretaciji Miloševića
06. 04. 2001 00.00
Po besedah Živkovića bo Milošević slej ali prej končal v Haagu, saj se je Jugoslavija zavezala, da bo sodelovala s haaškim sodiščem. Predaja je samo še vprašanje časa in sprejetja zakona, ki bo to omogočal.
Za spremembo pravilnika o obratovalnem času
03. 04. 2001 00.00
Na današnjem prvem sestanku tridelne strokovne komisije socialnih partnerjev (predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade) pri ministru za delo, družino in socialne zadeve Vladu Dimovskemu so se dogovorili, da so nastale razmere, ki opravičujejo strokovno razpravo s ciljem spremeniti sedaj veljavni pravilnik o obratovalnem času prodajaln. S tem bi uravnotežili interese tako sindikatov, delodajalcev, pa tudi potrošnikov. Dogovorjeno je bilo, da sindikati, ki so bili enotni in usklajeni glede sprememb, do ponedeljka, 9. aprila, dostavijo svoja pogajalska izhodišča in, da se v naslednjih dvajsetih dneh skliče druga seja komisije, ki bo začela z operativnim delom, je po seji povedal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol.
Vpisali zakladne menice
27. 03. 2001 00.00
Ministrstvo za finance je na današnji avkciji trimesečnih zakladnih menic prek pooblaščenih vpisnikov sprejelo 330.001 lot naročil v skupni vrednosti 3.209.589.726 tolarjev po enotni ceni 97,26, medtem ko je na avkciji dvanajstmesečnih zakladnih menic sprejelo 220.007 lotov naročil v skupni vrednosti 1.959.162.335 tolarjev po enotni ceni 89,05. Kot so sporočili s finančnega ministrstva, znaša na podlagi cene, sprejete na avkciji, nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 11,30 odstotka, za vpisane dvanajstmesečne zakladne menice pa 12,33 odstotka.
Voditelji EU o slinavki in parkljevki
23. 03. 2001 00.00
Voditelji EU so na zasedanju v Stockholmu izrazili zaskrbljenost zaradi katastrofalnih posledic, ki jih ima za evropsko kmetijstvo širjenje slinavke in parkljevke ter izrazili solidarnost s prizadetimi državami, pri tem pa so bili prevladujočega mnenja, da mora Unija kljub problemom spoštovati proračunske okvirje in porabe za skupno kmetijsko politiko ne povečati nad dovoljeno. V Stockholmu sta sicer britanski premier Tony Blair in nizozemski premier Wim Kok Unijo zaprosila, naj jim strokovno pomaga ter v Veliko Britanijo in na Nizozemsko pošlje evropske veterinarje.
Drsenje tečajev na Ljubljanski borzi
20. 02. 2001 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih za 1.108 milijonov SIT poslov. Indeks SBI 20 je zdrsnil za 0,45 % na 1.795,04 točke, indeks pidov PIX je padel za 0,20 na 1499,85 točk.
Rast tečajev prestavljena
18. 01. 2001 00.00
Kot kaže se na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev počasi krepi bojazen, da bi se ponovil črni scenarij izpred leta dni, ko je Slovenski borzni indeks približno ob istem času kot letos dosegel vrh, nato pa se je trend obrnil in prinesel padec. Seveda kljub bojazni večina investitorjev upa, da se zgodovina ne bo ponovila.
Sprostitev trgovanja z delnicami Salusa
11. 01. 2001 00.00
Uprava Ljubljanske borze se je odločila, da 12. januarja sprosti trgovanje z rednimi delnicami na prinosnika družbe Salus, ki so uvrščene v borzno kotacijo. Trgovanje z navedenim vrednostnim papirjem je bilo zaustavljeno 9. januarja 2001. Delničarji Salusa so na skupščini 9. decembra lani sprejeli sklep o uskladitvi nominalne vrednosti delnic z zakonom o gospodarskih družbah in povečanju osnovnega kapitala za 208,5 milijonov tolarjev na 265 milijonov tolarjev in sicer v breme nerazporejenega dobička iz leta 1998.
V Rusiji začeli izvajati davčno reformo
02. 01. 2001 00.00
Z včerajšnjim dnem so v Rusiji začeli izvajati najpomembnejšo davčno reformo v zadnjih desetih letih. Med drugim je stopila v veljavo enotna 13-odstotna davčna stopnja, kar Ruse uvršča med najmanj obdavčene državljane na svetu. Predsednik države Vladimir Putin je novi zakon o davkih potrdil 7. avgusta lani, potem ko ga je 26. julija ratificiral parlament.
Neredi navijačev v Braziliji
31. 12. 2000 00.00
Povratno finalno tekmo brazilskega nogometnega pokala v Riu de Janeiru so zaznamovali neredi navijačev, v katerih je bilo poškodovanih 90 gledalcev. Po prvih podatkih v gneči na tribunah stadiona Sao Januario ni bilo smrtnih žrtev, tekmo med domačim Vasco da Gamo in Sao Caetanom pa so prekinili. Za zdaj še ni znano, kdaj se bo finale pokala nadaljeval.
Španci enotni v boju proti terorizmu
08. 12. 2000 00.00
Predstavniki španske vladajoče desno-usmerjene Ljudske stranke in opozicijske Socialistične stranke so po večdnevnih pogajanjih danes dosegli dogovor, ki predvideva načine boja proti terorističnim akcijam v "baskovski državi". K dogovoru naj bi povabili tudi druge španske politične stranke.
Pivovarna Union prevzema Fructal
17. 11. 2000 00.00
Pivovarna Union je objavila namero za ponudbo za odkup delnic družbe Fructal. Ponudbo za odkup delnic, ki jo bo v imenu ponudnika dala borzno posredniška družba Publikum, nameravajo posredovati vsem delničarjem. V minulih dveh dneh je lastnika zamenjalo približno 3,8 odstotka delnic Fructala, enotni tečaj delnice pa je presegel 3000 tolarjev. Pivovarna Union še najavlja, da bo sama - posredno ali neposredno ali pa prek tretje osebe - kupovala delnice, na katere se bo nanašala ponudba za odkup, vendar pa ne pod ugodnejšimi pogoji, kot bodo navedeni v ponudbi in prospektu za odkup. Po zadnjih podatkih je bil Union največji posamični delničar Fructala z 20,2 odstotka delnic, sledita pa mu kapitalska oz. odkodninska družba z 11,4 oz. 10,6 odstotka, medtem ko je imel Vipa Invest Nanos v lasti 7,4-odstotni delež. Po poročanju časnika Finance se je za prodajo Fructalovih delnic najboljšemu ponudniku že odločil upravni odbor odškodninske družbe.
Pritožbe pridelovalcev cvička
08. 11. 2000 00.00
Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.
Japonska banka in vlada neenotni
01. 11. 2000 00.00
Japonska vlada in centralna banka se strinjata, da si je japonsko gospodarstvo opomoglo od največje recesije po II. svetovni vojni, vendar si nista enotni, kolikšna naj bi bila gospodarska rast. Medtem ko centralna banka ocenjuje, da bo bruto domači proizvod v naslednjem davčnem letu narasel med 1,9 in 2,3 odstotka, državna agencija napoveduje njegovo zvišanje za 1,5 odstotka.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.