enotnosti
Končan vrh Organizacije afriške enotnosti
03. 03. 2001 00.00
Voditelji 53 afriških držav so včeraj ob koncu dvodnevnega vrha Organizacije afriške enotnosti (OAU) v libijskem obmorskem mestu Sirta napovedali, da bodo uresničili Afriško unijo, idejni projekt libijskega voditelja Moamerja Gadafija, za ustanovitev formalno povezane gospodarske in politične zveze pa je potrebna še ratifikacija. Predlog za ustanovitev Afriške unije je podpisalo 51 od 53 držav članic.
Začetek glasovanja za izraelske Laburiste
02. 03. 2001 00.00
V Tel Avivu so člani glavnega odbora izraelske Laburistične stranke začeli glasovanje o osmih ministrih in dveh namestnikih ministra, ki bodo sodelovali v vladi narodne enotnosti novega izraelskega premiera Ariela Šarona.
Neobvladljiva Laburistična stranka
27. 02. 2001 00.00
Izraelski tisk je danes na naslovnicah komentiral ponedeljkovo odločitev glavnega odbora Laburistične stranke, da bo stranka sodelovala v vladi narodne enotnosti pod vodstvom novoizvoljenega premiera in vodje desnega Likuda Ariela Šarona. Večina časnikov je ob tem izpostavila razklanost v Laburistični stranki.
Barak se umika iz politike
21. 02. 2001 00.00
Nekdanji izraelski premier Ehud Barak je včeraj nekoliko presenetljivo napovedal slovo od politike. Svojemu nasledniku Arielu Šaronu je sporočil, da ne namerava kandidirati za obrambnega ministra v njegovi novi vladi. Možnosti za formiranje široke koalicije pa so tako minimalne. Barak je sporočil še, da odstopa s položaja predsednika laburistov, odpovedal pa naj bi se tudi poslanskemu sedežu v parlamentu.
Izrael še vedno brez vlade
13. 02. 2001 00.00
Novi predsednik izraelske vlade Ariel Šaron je danes pred člani svoje desnousmerjene stranke Likud zatrdil, da je vlada narodne enotnosti, v kateri bo sodelovala tudi Laburistična stranka dosedanjega premiera Ehuda Baraka, tik pred oblikovanjem. Po Šaronovih besedah bo glavni cilj te vlade vnovična vzpostavitev varnosti. Miru s Palestinci namreč ni mogoče doseči, "dokler varnost ne bo zagotovljena, zato se je nujno potrebno združiti," je zatrdil Šaron.
Dogovor med Likudom in laburisti
13. 02. 2001 00.00
Desnousmerjena izraelska stranka Likud se je na včerajšnjih koalicijskih pogovorih z Laburistično stranko dogovorila o glavnih smernicah za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Po poročanju izraelskega radia sta se stranki sporazumeli za enotno držo na mirovnih pogajanjih s Palestinci, s čimer je odstranjena glavna ovira za sklenitev koalicije med stranko novoizvoljenega premiera Ariela Šarona in stranko premiera v odhodu Ehuda Baraka. Šaron in Barak sta dogovore že potrdila.
Izraelci volijo premiera
06. 02. 2001 00.00
Danes Izraelci volijo svojega ministrskega predsednika, izbirajo pa med dvema kandidatoma, "ki ju ne marajo". To sta Ehud Barak iz Laburistične stranke dela in194160Ariel Šaron iz stranke Likud. Do poldneva po lokalnem času se je volitev udeležilo le 23,5 odstotka volilcev, kar je precej manj kot na zadnjih volitvah maja 1999, ko je bila udeležba ob istem času 29-odstotna. Najmanj ljudi prihaja na volišča v delih države z večinskom arabskim prebivalstvom, ki sicer tradicionalno voli za levico. Prvi izidi pa naj bi bili znani jutri okoli 2. ure ponoči. Volitve so razpisali potem, ko je Barak kot premier odstopil, ker je njegova vladna koalicija izgubila večino v knesetu.
Kandidata prepričujeta volilce
05. 02. 2001 00.00
Kandidata na jutrišnjih izraelskih premierskih volitvah, premier v odstopu Ehud Barak in vodja desničarske opozicijske stranke Likud Ariel Šaron, sta se danes še zadnjič obrnila na volilce in jih opozorila, zakaj je pomembno, da glasujejo za enega izmed njiju. V izraelskem dnevniku Jediot Aharont Barak ocenjuje, da je Bližnji vzhod "sod smodnika" in da bodo izraelski volilci odločili, ali ga bodo prižgali in izročili v roke skrajnežev. Šaron pa je v izjavi za isti časnik obljubil, da bo po izvolitvi za premiera najprej oblikoval vlado nacionalne enotnosti, saj je to edini način za dosego miru.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
Bush 43. predsednik ZDA
20. 01. 2001 00.00
Ob 18.00 po srednjeevropskem času je v Washingtonu na stopnicah pred kongresno palačo na Kapitolu prisegel 43. ameriški predsednik George Walker Bush. V nastopnem govoru je novi predsednik pozval k nacionalni pomiritvi in enotnosti ter obljubil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj. Po inavguracijskem govoru se bo začela parada, med katero se bo Bush s svojo družino zapeljal po aveniji Pennsylvanija vse do Bele hiše. Predsednik Bill Clinton, ki mu nekateri zgodovinarji očitajo pomanjkanje "stila", Bushu tudi v soboto ne bo dal miru, saj bo prav v času parade priredil poslovilno zabavo v Washingtonu in New Yorku, ter slavljencu odvzel del medijske pozornosti.
21. francosko-afriški vrh
18. 01. 2001 00.00
Visoki predstavniki 52 afriških držav, francoski predsednik Jacques Chirac ter generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan so se zbrali v kamerunski prestolnici Yaounde, kjer se je začel 21. francosko-afriški vrh. Tokratno vrhunsko srečanje je po udeležbi najpomembnejše doslej, saj se nekatere države, med drugim Alžirija, ki jo zastopa predsednik Abdelaziz Buteflika, vrha udeležujejo prvič. Glavna tema srečanja bodo izzivi globalizacije, s katerimi se mora soočiti črna celina. Razprave o političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vidikih tega procesa pa je zasenčila smrt voditelja DR Kongo Laurent-Desireja Kabile, zato so udeleženci srečanje začeli z minuto molka v spomin nanj.
Ponovne volitve potrdile zmago DOS
11. 01. 2001 00.00
V sredo so na približno 9000 voliščih v 19 občinah v Srbiji ponovili parlamentarne volitve, ki so potrdile zmago Demokratične opozicije Srbije (DOS), saj so rezultati predčasnih volitev s 23. decembra ostali nespremenjeni. DOS je na ponovljenih volitvah dobila 68,17 odstotka glasov, sledijo pa ji Srbska socialistična stranka z 12,88, Srbska radikalna stranka z 7,43 in Stranka srbske enotnosti s šestimi odstotki glasov.
Kouchner čestital Koštunici in Djindjiću
24. 12. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes čestital jugoslovanskemu predsedniku Vojislavu Koštunici, voditelju Demokratične opozicije Srbije (DOS), ki je glede na delne uradne izide zmagala na sobotnih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Kouchner je obenem čestital tudi najverjetnejšemu srbskemu premieru in enemu izmed voditeljev DOS Zoranu 195144inđiću. Izide volitev sta pozdravila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svet Evrope (SE). "Uspeh demokracije v Srbiji bo pomembno prispeval k demokratičnemu gibanju drugod na Balkanu," je menil Kouchner. Obenem je izrazil pričakovanje, da se bo z novim vodstvom v Beogradu mogoče pogovarjati o uresničevanju resolucije Varnostnega sveta ZN o Kosovu, ki predvideva široko avtonomijo pokrajine znotraj sedanjih meja ZR Jugoslavije.
Gore priznal poraz
14. 12. 2000 00.00
Podpredsednik ZDA Al Gore je v Washingtonu priznal poraz in čestital republikanskemu kandidatu Georgu Bushu mlajšemu za zmago. Gorov štiriminutni govor je bil posvečen pozivom k enotnosti vseh državljanov, ki naj Busha sprejmejo kot novega predsednika brez dvoma o njegovi legitimnosti. Gore je uvodoma dejal, da je pred govorom poklical Busha in mu čestital za položaj 43. predsednika ZDA ter mu hkrati obljubil, da tokrat čestitke ne bo vzel nazaj, kot je to storil v zmedenem jutru 8. novembra po volitvah, ko se je izkazalo, da Bush na Floridi ni zmagal s takšno razliko, kot so to napovedovale televizijske postaje.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
Madagaskar pred decentralizacijo države
30. 11. 2000 00.00
Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Zaprisegel tanzanijski predsednik
09. 11. 2000 00.00
Dosedanji tanzanijski predsednik Benjamin Mkapa je danes v Dar es Salaamu pred 60.000 privrženci in v navzočnosti sedmih afriških voditeljev slovesno zaprisegel kot novi predsednik Tanzanije. Mkapa si je z zmago na volitvah 29. oktobra zagotovil svoj drugi petletni mandat.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.
Izraelci spet zaprli letališče v Gazi
23. 10. 2000 00.00
Izrael je danes spet zaprl letališče v Gazi, tako da nekemu jordanskemu letalu niso dovolili pristati, so sporočili palestinski viri. Izraelski premier je minuli teden po dogovoru na vrhu v Šarm el Šejku ukazal odprtje letališča na palestinskem avtonomnem območju. Zaradi nadaljevanja nasilja na palestinskih ozemljih pa je Barak včeraj sklenil, da se Izrael začasno umika iz mirovnega procesa.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Desinger v Varšavi
11. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se od danes do petka,13. oktobra, v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Deisinger v Varšavi
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se v času od 11. do 13. oktobra v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Zöpel prihaja v Slovenijo
03. 10. 2000 00.00
Državni minister pri nemškem zunanjem ministrstvu Christoph Zöpel, ki se od srede leta 1999 kot naslednik Günterja Verheugna ukvarja predvsem z zadevami Evropske unije, bo danes obiskal Slovenijo. Kot so včeraj sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, se bo Zöpel srečal s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, državnim sekretarjem na MZZ Mitjo Drobničem, vodjo pogajalcev z EU Janezom Potočnikom ter predsednikoma parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve Jelkom Kacinom in komisije za evropske zadeve Janezom Krambergerjem.