enotnosti
Gore priznal poraz
14. 12. 2000 00.00
Podpredsednik ZDA Al Gore je v Washingtonu priznal poraz in čestital republikanskemu kandidatu Georgu Bushu mlajšemu za zmago. Gorov štiriminutni govor je bil posvečen pozivom k enotnosti vseh državljanov, ki naj Busha sprejmejo kot novega predsednika brez dvoma o njegovi legitimnosti. Gore je uvodoma dejal, da je pred govorom poklical Busha in mu čestital za položaj 43. predsednika ZDA ter mu hkrati obljubil, da tokrat čestitke ne bo vzel nazaj, kot je to storil v zmedenem jutru 8. novembra po volitvah, ko se je izkazalo, da Bush na Floridi ni zmagal s takšno razliko, kot so to napovedovale televizijske postaje.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
Madagaskar pred decentralizacijo države
30. 11. 2000 00.00
Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Zaprisegel tanzanijski predsednik
09. 11. 2000 00.00
Dosedanji tanzanijski predsednik Benjamin Mkapa je danes v Dar es Salaamu pred 60.000 privrženci in v navzočnosti sedmih afriških voditeljev slovesno zaprisegel kot novi predsednik Tanzanije. Mkapa si je z zmago na volitvah 29. oktobra zagotovil svoj drugi petletni mandat.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.
Izraelci spet zaprli letališče v Gazi
23. 10. 2000 00.00
Izrael je danes spet zaprl letališče v Gazi, tako da nekemu jordanskemu letalu niso dovolili pristati, so sporočili palestinski viri. Izraelski premier je minuli teden po dogovoru na vrhu v Šarm el Šejku ukazal odprtje letališča na palestinskem avtonomnem območju. Zaradi nadaljevanja nasilja na palestinskih ozemljih pa je Barak včeraj sklenil, da se Izrael začasno umika iz mirovnega procesa.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Desinger v Varšavi
11. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se od danes do petka,13. oktobra, v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Deisinger v Varšavi
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se v času od 11. do 13. oktobra v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Zöpel prihaja v Slovenijo
03. 10. 2000 00.00
Državni minister pri nemškem zunanjem ministrstvu Christoph Zöpel, ki se od srede leta 1999 kot naslednik Günterja Verheugna ukvarja predvsem z zadevami Evropske unije, bo danes obiskal Slovenijo. Kot so včeraj sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, se bo Zöpel srečal s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, državnim sekretarjem na MZZ Mitjo Drobničem, vodjo pogajalcev z EU Janezom Potočnikom ter predsednikoma parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve Jelkom Kacinom in komisije za evropske zadeve Janezom Krambergerjem.
Zöpel jutri v Sloveniji
02. 10. 2000 00.00
Državni minister pri nemškem zunanjem ministrstvu Christoph Zöpel, ki se od srede leta 1999 kot naslednik Günterja Verheugna ukvarja predvsem z zadevami Evropske unije, bo jutri obiskal Slovenijo. Kot so danes sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, se bo Zöpel srečal s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, državnim sekretarjem na MZZ Mitjo Drobničem, vodjo pogajalcev z EU Janezom Potočnikom ter predsednikoma parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve Jelkom Kacinom in komisije za evropske zadeve Janezom Krambergerjem.
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Aznar Špance pozval k enotnosti
09. 08. 2000 00.00
Španska vlada ne bo popustila pred zverinsko kampanjo, ki jo izvaja baskovska separatistična organizacija ETA, je izjavil španski premier Jose Maria Aznar in Špance v težkih trenutkih pozval k enotnosti. ETA je včeraj popoldne ubila baskovskega poslovneža Joseja Mario Korto, v njenem napadu v Madridu pa je bilo ranjenih šest oseb. Iz Bilbaa pa so sinoči sporočili, da so skušali pristaši organizacije ETA na mestu, kjer so prejšnjo noč v eksploziji avtomobila bombe umrli štirje pripadniki organizacije, sežgati avtobus. Policija jim je to preprečila, ranjenih pa ni bilo.
Odstop izraelskega zunanjega ministra
02. 08. 2000 15.36
Izraelski zunanji minister David Levi je danes na novinarski konferenci v parlamentu sporočil, da je premieru Ehudu Baraku ponudil svoj odstop. Ob tem je povedal, da je bil njegov odstop spričo težavnosti nastalih razmer neizogiben. Baraku je očital predvsem ''popuščanja'' Palestincem pri občutljivem vprašanju statusa Jeruzalema.
Moše Kacav novi izraelski predsednik
01. 08. 2000 17.15
Kneset je včeraj v drugem krogu za novega predsednika države presenetljivo izvolil kandidata desne opozicijske stranke Likuda Moševa Kacava. 55-letni Kacav je dobil 63 od 120 glasov in tako postal osmi predsednik Izraela. V glasovanju je premagal protikandidata Šimona Peresa, kandidata laburistične stranke, ki je veljal za favorita. Peres je bil po porazu vidno šokiran. 76-letni dobitnik Nobelove nagrade za mir naj bi po napovedih opazovalcev v prvem krogu dobil potrebnih 61 glasov, v drugem pa le 57. Za izvolitev izraelskega predsednika je bil potreben drugi krog volitev, potem ko v današnjem prvem krogu v izraelskem parlamentu nobeden od obeh kandidatov ni dobil potrebne večine 61 glasov poslancev.
Mirovni proces se bo nadaljeval
31. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je sinoči ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo pri glasovanju o nezaupnici premieru Ehudu Baraku, o kateri bodo odločali danes, vzdržal, je poročal izraelski radio. Levi je Baraku postavil ultimat, da bo v sredo odstopil, če do takrat ne bo resnih prizadevanj za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti z desno opozicijo.
Evropsko sodišče kaznovalo Turčijo
18. 07. 2000 21.01
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je turške oblasti obsodilo na denarno kazen, ker so omejevale svobodo do izražanja Pelin Sener, lastnici in urednici revije, ki je objavila prokurdski članek. Senerjeva, ki trenutno živi v Nemčiji, naj bi za duševne bolečine in materialno škodo prejela odškodnino v višini 6100 evrov.
Slovesnost SLS+SKD in SDS ob dnevu državnosti
24. 06. 2000 11.59
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS sta včeraj zvečer na Jančah organizirali slovesnost ob dnevu državnosti. S proslavo in kresovanjem so obeležili deseto obletnico prve demokratične slovenske vlade in deveto obletnico samostojne države Slovenije. Slavnostna govornika na prireditvi sta bila predsednik SLS+SKD Franc Zagožen in podpredsednik SDS Milan Zver.
Etiopijske enote se umikajo
19. 06. 2000 15.26
Enote Etiopije so se davi umaknile z območja mesta Tesseney na zahodu Eritreje, nedaleč od meje s Sudanom, ki so ga zavzele 14. junija, je sporočila tiskovna predstavnica etiopske vlade Salome Tadesse. Do umika je prišlo, potem ko sta Etiopija in Eritreja včeraj v Alžiru podpisali sporazumu o premirju med državama.
Spopadi med Etiopijo in Eritrejo
15. 06. 2000 12.06
Kljub mirovnemu načrtu, ki sta ga načeloma podprli obe strani, so se spopadi med Etiopijo in Eritrejo včeraj nadaljevali. Po osvojitvi mesta Tesseney na zahodu Eritreje je Etiopija sporočila, da sprejema mirovni načrt Organizacije afriške enotnosti (OAU). Etiopski premier Meles Zenawi je o tem že obvestil OAU. Mirovni načrt OAU med drugim predvideva oblikovanje 25- kilometrskega varnostnega območja na eritrejskem ozemlju, ki ga bodo nadzirale sile Združenih narodov.
Zgodovinski vrh Severne in Južne Koreje
13. 06. 2000 12.15
Zgodovinsko vrhunsko srečanje med Severno in Južno Korejo, ki so ga nepričakovano preložili za en dan, se je začelo danes v Pjongjangu.
Eritreja še ni odgovorila na ponudbo
10. 06. 2000 11.47
Etiopska vojska danes nadaljuje napade na eritrejsko ozemlje, le nekaj ur po tistem, ko je Eritreja sporočila, da sprejema mirovni načrt. Etiopske enote so >>v skladu z navodili<< že zgodaj napadle eritrejski mesti Guluj in Tesseney, je sporočil tiskovni predstavnik etiopske vlade.
Etiopske enote spet napadajo
03. 06. 2000 12.56
Etiopske enote so po podatkih eritrejskih oblasti odprle novo fronto na jugu Eritreje. Eritrejsko zunanje ministrstvo je danes v Asmari sporočilo, da so etiopske enote 40 kilometrov zahodno od pristaniškega mesta Asab začele silovito napadati eritrejske položaje, spopadi med obema stranema pa se nadaljujejo.
Etiopska letala bombardirala letališče
29. 05. 2000 14.18
Etiopska letala so danes bombardirala letališče v eritrejskem glavnem mestu Asmara, so poročali eritrejski mediji. O povzročeni škodi niso poročali, Etiopija pa naj bi z vsemi razpoložljiimi silami napadala cilje v Eritreji.