esej
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Nove priložnostne znamke
17. 01. 2001 00.00
Pošta Slovenije bo tudi letos izdala številne priložnostne znamke, s katerimi bo počastila spomin na tiste Slovence, ki so tako ali drugače pomembni za državo. Že januarja bodo izšle tri znamke iz Serije znamenite osebnosti, posvečene literarnim ustvarjalcem Ivanu Cankarju, Dragotinu Ketteju in Ivanu Tavčarju. Znamki iz serije Junaki stripov bosta izšli ob 70-letnici karikaturista Boža Kosa, v tem letu pa bodo izšle še znamke iz serij Minerali in fosili, Živalstvo Slovenije in nekatere druge priložnostne znamke, so sporočili iz Pošte Slovenije.
Atos - na meji zemlje in neba
25. 05. 2000 16.01
Narodna in univerzitetna knjižnica je pripravila razstavo, Mladinska knjiga pa pesniško-fotografsko izdajo o Atosu, grški Sveti gori, skozi stoletja vse do danes najpomembnejšega žarišča duhovnosti in kulture krščanskega Vzhoda.
Maturanti danes pišejo esej
08. 05. 2000 10.01
Za dijake na slovenskih srednjih šolah se danes začenja spomladanski rok mature, in sicer bodo maturantke in maturantje pokazali svoje znanje pri prvi izpitni poli - eseju iz maternega jezika (slovenskega oz. italijanskega ali madžarskega jezika s književnostjo). Drugi del pisnega izpita oz. drugo izpitno polo iz maternega jezika pa bo dobrih desettisoč kandidatov - natančneje 10.063 - reševalo 7. junija.
Z lepo besedo do restavracije
04. 05. 2000 07.59
Lastnika uspešne restavracije Surfside Cafe v Kaliforniji sta se odločila, da bosta svojo restavracijo oddala zmagovalcu tekmovanja za najboljši esej. Ideja se jima je zdela boljša, kot da bi restavracijo enostavno prodala.
Praznik Ljubljane letos v znamenju impresionistov
10. 04. 2000 21.12
Ob prazniku mesta Ljubljana, 14. aprilu, bodo letos v Trnovem odprli park impresionistov. Slovesnost ob 766. obletnici podelitve mestnih pravic Ljubljani in odprtju parka bo 14. aprila ob Kolezijski cesti, so danes sporočili iz kabineta ljubljanske županje.
Dve publikaciji Maske
07. 04. 2000 16.12
V letu 2000, ko mineva 80 let od ustanovitve prve Maske, sta izšli že dve publikaciji zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska. To sta prva številka revije Maska z letnico 2000, katere nosilni del so razprave o erotizmu, in prva številka publikacije FAME, skupne izdaje Maske in zagrebške revije Frakcija, katere tematsko izhodišče je kulturna produkcija telesa.
Navdušenje nad trojezičnim Cezarjem
27. 03. 2000 19.24
Na devetem gledališkem festivalu v ''najbolj evropskem'' brazilskem mestu, enoipolmilijonski Cuturibi, se je trikrat kot edina tuja gostja predstavila makedonsko-hrvaško-slovenska koprodukcija Cezar, ker je že 28. festivalska udeležba Globalnega teatra Nicka Upperja iz Ljubljane. Slovenski del ekipe so predstavljali scenograf Marko Japelj ter igralca Niko Goršič in Olga Grad v vlogah Julija Cezarja in Kleopatre. Pozornost in spoštovanje do predstave, ki je pred dvema letoma doživela premiero na mednarodnem festivalu Ohridsko poletje, se kaže tudi v tem, da so organizatorji na plakat in festivalsko majico vključili lik Cezarja, je po vrnitvi z brazilskega gostovanja za STA povedal Goršič.
Rusinja prejela nagrado za esej
05. 12. 1999 17.05
20-letna Rusinja Ivetta Gerasimšuk iz Moskve je v nemškem Weimarju prejela nagrado za najboljši esej, pospremljeno s 25.650 evri. Mlada Moskovčanka je bila nagrajena za esej z nasovom Slovar vetrov. Za nagrado, ki sta jo pred šestimi leti ustanovila mesto Weimar in tamkajšnja kulturna revija, se je potegovalo skupno 2481 avtorjev iz 123 držav. Drugo nagrado, pospremljeno s 15.385 evri, pa je prejel profesor na univerzi v ameriškem Seattlu Louis E. Wolcher za delo Jezik našega časa.
Peter Handke poročna priča vojnemu zločincu
07. 11. 1999 19.04
Avstrijski pisatelj Peter Handke je bil po pisanju nemškega časopisa Welt am Sonntag poročna priča bosanskemu Srbu, 36-letnemu Novislavu Djajiću, ki ga je bavarsko deželno sodišče leta 1997 zaradi soudeležbe v vojnih zločinih obsodilo na pet let zapora. To je bil prvi tovrstni proces na kakem nemškem sodišču.
Ponatis treh uspešnic Mohorjeve družbe
03. 11. 1999 15.22
Goriška Mohorjeva družba, v Italiji najstarejša knjižna založba, je te dni ponatisnila tri knjige, ki so doživele izjemen uspeh tako pri slovenskem kot pri italijanskem občinstvu. Gre za knjigo duhovnih razmišljanj Otmarja Črnilogarja Stati in obstati, Slovnico slovenskega jezika Antona Kacina in jezikovni priročnik Nade Pertot Pomagajmo si sami.
Razstava o Havlu
28. 10. 1999 15.37
Fotografsko-dokumentarna razstava pod naslovom Vaclav Havel - državljan in dramatik, ki jo bo drevi ob 18. uri v Slovenskem gledališkem muzeju slovesno odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, Havlov kolega in prijatelj, v štirih sklopih osvetljuje Havlovo pot intelektualca druge polovice XX. stoletja.
Založba Krtina izdala dve knjigi
12. 10. 1999 14.32
Založba Krtina je danes v novih prostorih knjigarne Konzorcij predstavila knjigi Jean-Jacquesa Rousseauja Esej o izvoru jezikov in Mosesa I. Finleyja Antična in moderna demokracija. Prevoda, ki sta izšla v knjižni zbirki Temeljna dela, so predstavili Uroš Grilc, Matjaž Barbo in Igor Pribac.
Pisatelji z vlakom po Evropi
10. 10. 1999 18.22
Približno sto pisateljev iz 40 držav bo prihodnje poletje prepotovalo Evropo z vlakom Literatura ekspres Evropa 2000, je sporočil organizator projekta Thomas Wohlfarth. Vlak bo krenil po poti legendarnega ekspresa sever-jug, ki povezuje Lizbono in Moskvo ter prečka 11 evropskih držav. Vsak udeleženec bo na vlaku spisal esej na temo Evrope. Tekste bodo nato objavili na internetu in izdali tudi knjigo, predvidoma leta 2001. Med potjo bodo pripravili predstavitve avtorjev in okrogle mize. Vlak bo odpeljal 1. junija iz Lizbone prek Španije, Francije, Belgije, Nemčije, Poljske, baltskih držav, Rusije in Belorusije in bo pripeljal na končno postajo v Berlinu. Projekt poteka pod pokroviteljstvo Sveta Evrope, Evropske komisije, UNESCO in Mednarodne zveze železnic.
Branje v M'ARS-u
02. 07. 1999 10.35
V Moderni galeriji tačas ponujajo dve zanimivi tematski številki svoje revije M'ARS. Poleg tematske številke Živeti z genocidom, ki vsebuje besedila povabljenih avtorjev na istoimenskem simpoziju, ki je bil maja 1996 v Moderni galeriji, in izjave umetnikov, ki so darovali svoja dela v okviru Zbirke Ljubljana 1996 za Muzej sodobne umetnosti Sarajevo 2000, je tu še številka M'ARS-a (X/3,4 1998), ki tekstovno pokriva dve lanski razstavi v Mali galeriji.
Večina maturantov začela osrednji del letošnje mature
12. 06. 1999 21.00
Večina maturantov je osrednji del letošnje mature začela danes, in sicer s pisnim izpitom iz angleškega jezika, ki je kot tuji jezik eden od treh obveznih izmed petih maturitetnih predmetov. Sicer se je letošnja matura začela 10. maja letos, ko je 9730 maturantk in maturantov pisalo esej iz materinega jezika, nadaljevala pa se je 11. junija s pisnimi izpiti iz španskega, ruskega, latinskega in (prvič) grškega jezika. Drugi del pisnega izpita iz materinega jezika (slovenskega jezika s književnostjo oziroma italijanskega ali madžarskega jezika s književnostjo) bodo dijakinje in dijaki opravljali 14. junija. Francoski jezik bo na vrsti 16. junija, zgodovina in zgodovina umetnosti 17., psihologija, filozofija in sociologija 18., kemija 19., geografija 21., fizika 22., nemški jezik 23., strokovni predmeti 24., biologija 26. ter italijanski jezik kot tuji jezik in jeziki na narodnostno mešanih območjih 28. junija. Z uspehom na letošnji maturi bodo kandidati seznanjeni 26. julija, jesenski del mature pa se začne 30. avgusta.
Začenja se osrednji del letošnje mature
11. 06. 1999 10.16
S pisnimi izpiti iz španskega, ruskega, latinskega in (prvič) grškega jezika se danes nadaljuje letošnja matura, ki se je začela 10. maja letos, ko je 9730 maturantk in maturantov pisalo esej iz materinega jezika. Večina maturantov pa bo osrednji del letošnje mature začela v soboto, ko bo pisala izpit iz angleškega jezika, ki je kot tuji jezik eden od treh obveznih izmed petih maturitetnih predmetov. Kot je za STA povedal direktor Republiškega izpitnega centra Sergij Gabršček, letošnja matura poteka povsem normalno.
Nove knjige iz zbirke Najst Cankarjeve založbe
26. 05. 1999 16.39
Cankarjeva založba je izdala tri nove knjige iz zbirke Najst, in sicer knjigo Jack Frusciante avtorja Enrica Brizzija, Hašiš avtorja Walterja Benjamina in Soba s cvetnim prahom pisateljice Zoe Jenny.
Prva izpitna pola letošnje mature za dijakinje in dijake slovenskih srednjih šol
11. 05. 1999 08.31
Na 132 slovenskih srednjih šolah so dijakinje in dijaki včeraj pisali esej iz materinega jezika, slovenskega oziroma italijanskega ali madžarskega jezika s književnostjo, ki je prva izpitna pola letošnje mature. Drugi del pisnega izpita iz materinega jezika bodo kandidati opravljali 14. junija, matura pri drugih predmetih se bo začela 11. junija. Maturo letos opravlja 9730 kandidatk in kandidatov, kar je največ doslej, o uspehu pa bodo obveščeni 26. julija. Jesenski del mature pa se začne 30. avgusta.
Letos bo maturo opravljalo 9730 dijakinj in dijakov
10. 05. 1999 08.50
Maturo bo letos prvič opravljalo 9730 maturantk in maturantov, kar kaže na dejstvo, da se za maturo vsako leto odloča vedno več srednješolcev, pa tudi uspešnost je vedno večja. Prvo izpitno polo - esej iz maternega jezika - bodo dijakinje in dijaki pisali danes.
Naslednje vozilo na Marsu bodo upravljali tudi otroci
08. 05. 1999 09.55
Nekaterim otrokom in mladostnikom naj bi se leta 2001 izpolnile sanje mnogih ljubiteljskih astronavtov. Izbrani srečneži bodo lahko z daljinskim krmiljenjem vodili vozilo po rdečem planetu Marsu in premikali robotovo roko. Legendarni ameriški astronavt in nekdanji senator John Glenn je ob Dnevu vesolja v Washingtonu v četrtek napovedal natečaj za esej, na katerem naj bi izbrali vesoljske voznike. Izstrelitev ameriške sonde, opremljene z daljinsko vodeno roko, je predvidena v prihodnjem letu.
Nova knjiga o Salvadorju Daliju
18. 03. 1999 19.07
Salvador Dali. Oblikovanje podobe 1925-1930. Takšen je naslov knjige, ki jo je nedavno napisal Felix Fanes, profesor umetnostne zgodovine na univerzi v Barceloni, ki preučuje Dalijevo delo. Knjiga, ki jo nekateri označujejo kot ''protidalijevsko'', ni povsem običajna, saj ne temelji na umetnikovem življenjepisu, ampak predvsem na Dalijevem ustvarjanju lastne podobe, upoštevajoč umetniške, družbene in politične razsežnosti. Avtor dela ponudi pogled na Dalijevo javno podobo od slikarjevih prvih razstav v Barceloni in Madridu vse do prihoda v Pariz, kjer se je na umetniški in politični ravni pridružil krogu nadrealistov. Knjiga naj bi bila po avtorjevih besedah znanstveno utemeljena, saj vsebuje precej dokumentarnega gradiva, obenem pa tudi esej, ki naj bi skušal pojasniti obdobje Dalijevega umetniškega samooblikovanja.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.