evropa
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
ZSSS poziva k strpnosti
06. 02. 2001 00.00
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je na aktualno problematiko v zvezi z ilegalnimi prebežniki odzvala z javnim pozivom vsem prebivalcem Slovenije k večji k strpnosti in spoštovanju pravic beguncev in azilantov. Po besedah izvršnega sekretarja Pavla Vrhovca bi morala lahkotnost, s katero so se nestrpnost in sovraštvo do tujcev vtihotapile v naše življenje, vse, predvsem pa oblast, resno zaskrbeti. Skupaj preprečimo poskuse, ki ogrožajo vrednote, ki jih prinaša boljši svet, svet brez sovraštva in nestrpnosti, pozivajo svobodni sindikati.
Varnostna konferenca v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Protiraketna obramba, kriza na Balkanu, evropska obrambna identiteta in širitev zveze Nato so najpomembnejše naloge zaveznikov v bližnji prihodnosti, je v svojem govoru na 37. Varnostni konferenci v Münchnu dejal novi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in ob tem izrazil podporo ameriškemu načrtu izgradnje protiraketnega ščita.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Slovenska podjetja o evru
31. 01. 2001 00.00
Slovenska podjetja skupno evropsko valuto evro doživljajo precej pasivno, v njej ne vidijo posebnih prednosti, z njo pa se srečujejo predvsem na pobudo svojih evropskih partnerjev, je pokazala raziskava z naslovom Evro in slovenska podjetja avtorice Mirande Brataševec. Raziskava je tudi potrdila pričakovanje, da ima evro večji vpliv na večja podjetja, medtem ko manjša o njem zaenkrat ne razmišljajo veliko.
Seleznjov nagovoril poslance DZ
30. 01. 2001 00.00
Slovenska ministrica za gospodarstvo Tea Petrin se je srečala s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, s katerim se je pogovarjala o možnostih povečanja obsega blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V okviru srečanja je Seleznjov Petrinovi predal povabilo ruskega ministra za industrijo, znanost in tehnologijo Aleksandra Dondukova na delovno srečanje, ki bo konec marca v Moskvi.
Strah pred BSE zmanjšal dobiček McDonald'sa
25. 01. 2001 00.00
Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald's je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 1999 zabeležila sedemodstotni padec dobička, kljub dvoodstotni rasti prihodkov. Prihodki podjetja so v omenjenem primerjalnem obdobju znašali 9,92 milijarde dolarjev, dobiček pa se je tako zaradi tečajnih razlik kot tudi strahu evropskih potrošnikov pred boleznijo BSE zmanjšal na 452 milijonov dolarjev. McDonald'sova prodaja na evropskem trgu se je v zadnjih treh lanskih mesecih zmanjšala za deset odstotkov, dobiček pa kar za 17 odstotkov, piše današnji Financial Times.
Kučan na mednarodnem forumu
20. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je včeraj v Berlinu udeležil Mednarodnega foruma Bertelsmannove fundacije, ki je letos potekal pod geslom Evropa odpravljenih meja. Kot je v svojem govoru poudaril slovenski predsednik, je evropski vrh v Nici, vsaj kar zadeva institucionalno reformo, pristal pod zastavljenimi cilji, s stališča kandidatk, tudi Slovenije, pa njegov dosežek nikakor ni slab. "Vrata unije so se jim zdaj dokončno odprla in možnost, da bodo volile poslance v Evropski parlament že leta 2004, se zdi povsem realna. S tem se verjetno končuje "nezdravo pripravljalno" obdobje, ki je kandidatke utrujalo v birokratsko zapletenih in počasnih pogajanjih s komisijo in v dvostranskem izsiljevanju članic," je dejal Kučan.
But v Berlinu
19. 01. 2001 00.00
Delegacija ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pod vodstvom ministra Franca Buta se od 18. do 21. januarja mudi na mednarodnem sejmu kmetijstva in živilske industrije Zeleni teden (Gruene Woche) v Berlinu. Minister But se je včeraj udeležil otvoritve sejma, današnji dan pa je bil namenjen številnim bilateralnim srečanjem. Med drugimi se je minister srečal s švedsko ministrico za kmetijstvo, prehrano in ribištvo Margarete Winberg, že včeraj pa se je sestal z novo nemško ministrico za kmetijstvo, varstvo potrošnikov in prehrano Renate Kuenast.
XII. filmski festival Alpe Adria
19. 01. 2001 00.00
V Trstu bo od danes do 27. januarja dvanajsti filmski festival Alpe Adria - Trieste Film Festival, posvečen predvsem pregledu filmske produkcije v srednji in vzhodni Evropi. Najboljši celovečerni film bo prejel nagrado Premio Trieste v znesku desetih milijonov lir, najboljši kratki film pa nagrado Premio Laboratorio Mediterraneo v znesku treh milijonov lir. V tekmovalnem programu bosta tudi slovenska kratka filma Lesi se vrača Jana Zakonjška in Dom svobode Saše Podgorška, v posebenm programu pa Trdnjava Evrope Želimira Želnika.
Kučan odhaja v Berlin
19. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan bo opoldne odpotoval v Berlin, kjer se bo udeležil Mednarodnega foruma, ki ga tretje leto zapored pripravlja Bertelsmannova fundacija, ena največjih svetovnih medijskih združb, pri organizaciji pa sodeluje tudi urad nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Letošnji forum poteka pod geslom Evropa odpravljenih meja. Kučan bo popoldne na forumu nastopil z govorom na temo združevanje Evrope po Nici.
Nove priložnostne znamke
17. 01. 2001 00.00
Pošta Slovenije bo tudi letos izdala številne priložnostne znamke, s katerimi bo počastila spomin na tiste Slovence, ki so tako ali drugače pomembni za državo. Že januarja bodo izšle tri znamke iz Serije znamenite osebnosti, posvečene literarnim ustvarjalcem Ivanu Cankarju, Dragotinu Ketteju in Ivanu Tavčarju. Znamki iz serije Junaki stripov bosta izšli ob 70-letnici karikaturista Boža Kosa, v tem letu pa bodo izšle še znamke iz serij Minerali in fosili, Živalstvo Slovenije in nekatere druge priložnostne znamke, so sporočili iz Pošte Slovenije.
XII. filmski festival Alpe Adria
17. 01. 2001 00.00
V Trstu se bo v petek, 19. januarja, začel XII. filmski festival Alpe Adria, znan tudi kot Tržaški filmski festival. Festival je prvenstveno posvečen pregledu filmske produkcije iz srednje in vzhodne Evrope, prireja ga združenje Alpe Adria Cinema ob podpori italijanskega ministrstva za kulturo, dežele Furlanije-Julijske krajine, občine Trst, pokrajine Trst, vladnega komisariata za Furlanijo-Julijsko krajino, Fundacije Tržaške hranilnice in Fundacije Laboratorio Mediterraneo. Program festivala, ki bo potekal do 27. januarja, so danes predstavili na novinarski konferenci v gledališču Miela v Trstu.
Ministri za okrepitev sodelovanja
14. 01. 2001 00.00
Finančni ministri 15 evropskih in 10 azijskih držav so se ob zaključku srečanja v japonskem mestu Kobe dogovorili, da bodo okrepili medsebojno sodelovanje na področju gospodarstva in financ. Za krepitev mednarodnega sistema financ je po mnenju udeležencev srečanja nujna reforma sistema. Kljub napredku je za dosego integracije finančnih trgov te trge treba učinkovito regulirati in nadzirati, so menili finančni ministri 15 evropskih in desetih azijskih držav, ki so se udeležili tretjega srečanja ASEM (Asia-Europe meeting).
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Desnosredinske stranke za sodelovanje
16. 12. 2000 00.00
Vodilni predstavniki štirinajstih konservativnih in desnosredinskih strank iz enajstih držav Srednje in Vzhodne Evrope so se ob koncu dvodnevne konference v Budimpešti zavzeli za poglobitev sodelovanja. V skupni deklaraciji so voditelji strank zapisali, da je ponovna združitev Evrope njihov najpomembnejši cilj. Konference sta se iz Slovenije udeležila predsednika strank Koalicije Slovenija Andrej Bajuk in Janez Janša. Madžarski premier Viktor Orban je na novinarski konferenci ob koncu srečanja dejal, da si desnosredinske stranke želijo, da bo prihodnja Evropa osnovana na delu, družini in narodu.
Čezmejni pakt
13. 12. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Joerg Haider in župan italijanskega mesta Jesolo Renato Martin sta danes podpisala "čezmejni pakt" med avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in gibanjem Beneška zvezna republika Padanija. Cilj pakta je "sodelovanje za obrambo identitete evropskih narodov v okviru Evropske unije".
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Ivanov na obisku v Berlinu
26. 11. 2000 00.00
Rusija je izrazila pripravljenost na obsežen dialog in intenzivnejše sodelovanje z Evropsko unijo na področju varnosti. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Berlinu dejal, da bi morala Evropa postati gonilo obsežne strateške stabilnosti v svetu. Še posebej pa so neločljiv del evropskega varnostnega sistema stabilni in prijateljski rusko-nemški odnosi, je poudaril Ivanov.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Na tekmi v Riu le Tahirović
08. 11. 2000 00.00
Oseminštirideset dni po olimpijskih igrah v Sydneyju se bo ta konec tedna v brazilskem Rio de Janeiru začel svetovni pokal v plavanju. Na prvi tekmi bo Slovenijo zastopal le en plavalec, tekmovalec Ljubljane Emil Tahirović v prsnem slogu.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Laško gosti panevropsko gibanje
21. 10. 2000 00.00
Kulturni dom Laško danes gosti vsakoletno srečanje Slovenskega panevropskega gibanja, ki se ga med drugim letos udeležujejo vidni predstavniki panevropskih združenj iz več evropskih držav ter poslanec Evropskega parlamenta Bernd Posselt. Udeležence srečanja, za katere predsednik države Milan Kučan pripravlja poseben sprejem, sta nagovorila laški župan Jože Rajh, ki je predstavil zgodovino Laškega ter predsednik slovenskega panevropskega gibanja France Bučar, ki je poudaril, da so letos založili knjigo o panevropskemu gibanju. Kot je še povedal, združena Evropa ne nastaja kot posledica dejanja in volje evropske politike, temveč bo nastala šele takrat, ko bo pognala kri v vse pore evropskega življenja in bo sprejeta s strani vseh Evropejcev.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.