evropska podjetja
Poraz direktive o prevzemih podjetij
04. 07. 2001 00.00
Evropski parlament je danes na zasedanju v Strasbourgu zavrnil zakonodajo, s katero je Evropska unija nameravala postaviti skupne standarde glede prevzemov podjetij. Direktiva, o kateri so se članice usklajevale kar dvanajst let, je propadla z neodločenim glasovanjem evropskih poslancev, ki po pravilih pomeni padec zakona. Za je glasovalo 237 članov parlamenta, ravno toliko proti. Na Evropski komisiji so bili ob novici močno razočarani. Poraz direktive je tragičen udarec prizadevanjem za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so komentirali v Bruslju.
V Salzburgu o dvostranskih odnosih
02. 07. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška prav v tem obdobju pospešeno rešujeta preostala odprta vprašanja. To sta na srečanju ob robu tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma v Salzburgu ugotovila premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po Drnovškovih besedah sta državi zelo daleč pri reševanju vprašanja meje, dogovor glede JE Krško pa je praktično že dosežen.
Südzucker kupuje Francoze
02. 07. 2001 00.00
Največji evropski proizvajalec sladkorja in sladil, nemški Südzucker, je potrdil vest o nakupu drugega največjega francoskega proizvajalca sladkorja, družbe Saint-Louis Sucre. Zanjo bo odštel 1,6 milijarde evrov, nakup pa bo spremljala hkratna prodaja Südzuckerjevega proizvajalca sladoledov Schöllerja švicarskemu Nestleju.
Egipt s pridružitvenim sporazumom
25. 06. 2001 00.00
Egipt je danes kot peta sredozemska država, ki ne leži v Evropi, podpisal pridružitveni sporazum z EU. Sporazum bo utrdil politične in trgovinske odnose med državo ob Nilu in evropsko petnajsterico. Sporazum, ki so ga ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu podpisali egiptovski zunanji minister Ahmed Maher El Sajed, njegova švedska kolegica Anna Lindh ter evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten, mora ratificirati še egiptovski parlament.
Ljubljana v znamenju obiskov
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo premiera Drnovška je včeraj na enodnevni obisk v Slovenijo prispel španski premier Jose Maria Aznar, ki je dejal, da je Španija zagovornica širitve Evropske unije in si želi, da bi med njene članice čimprej vstopila tudi Slovenija. S premierom Drnovškom sta se strinjala, da so politični odnosi med državama zelo dobri, razvija se tudi gospodarsko sodelovanje, Ljubljana in Madrid pa imata številne skupne interese.
Prehodna obdobja za nakup kmetijskih zemljišč
04. 05. 2001 00.00
Evropska komisija je danes predlagala večletna prehodna obdobja, ko tuja podjetja ne bodo mogla kupovati kmetijskih zemljišč v kandidatkah za članstvo v Evropski uniji po njihovem vstopu v povezavo. Kandidatke se namreč bojijo množičnega prihoda špekulantov iz EU, ki bi utegnili kupiti kmetijska zemljišča po zelo nizki ceni. Za nakup kmetijskih in gozdnih površin naj bi veljalo sedemletno prehodno obdobje, uvedli pa naj bi tudi petletno prehodno obdobje za nakup počitniških hišic, je pojasnil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za širitev Guenterja Verheugna Jean-Christophe Filori.
Bombardier dokončno prevzel Adtranz
02. 05. 2001 00.00
Kanadski proizvajalec letal in železniške tehnike Bombardier je s 1. majem dokončno prevzel dosedanje hčerinsko podjetje DaimlerChryslerja Adtranz. Tako je nastalo največje svetovno podjetje za proizvodnjo lokomotiv in vagonov ter ostale železniške tehnike, ki ima 37.000 zaposlenih in letni promet v višini približno 5,6 milijarde evrov. Podrobnosti o delovanju novega podjetja naj bi objavili v sredo. DaimlerChrysler je Adtranz, ki je prinašal le izgubo, Bombardieru prodal lanskega avgusta za približno 1,6 milijarde mark. S prevzemom, ki ga je aprila odobrila tudi Evropska komisija, naj bi Kanadčani povečali svoj tržni delež v svetovni proizvodnji železniške tehnike na približno 24 odstotkov in tako prehiteli francoski koncern Alstom.
Elektrika na borzi
17. 04. 2001 00.00
Odprti trg z električno energijo je z današnjim dnem zaživel tudi neuradno, saj so mu nazdravili številni prihodnji udeleženci v tem poslu. Po zakonu se je sicer trg odprl že pred dvema dnevoma. Z današnjim dnem pa je uradno začela delovati tudi hčerinska družba Elektra Slovenije - Borzen, ki bo v prihodnje skrbela za organiziranje trga z električno energijo. Borzen bo po besedah državnega podsekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Roberta Goloba na transparenten in javen način predstavljal delovanje trga električne energije, hkrati pa lahko v prihodnosti postane tudi pomemben regionalni igralec. Z Golobom se je strinjal tudi direktor Borzena Gorazd Skubic, ki je ob tem dodal, da smo v Sloveniji končno dočakali dan, ko je "elektrika blago postala." Hkrati pa je slišati očitke, da smo ta dan dočakali nepripravljeni.
Ostri marketing Intela
12. 04. 2001 00.00
Zdi se, da postaja Intel vse bolj podoben Microsoftu - vsaj kar se načinov promocije tiče. Evropska komisija je začela preiskavo o marketinških potezah tega največjega svetovnega proizvajalca procesorjev. Preiskavo so vzpodbudile neprestane pritožbe konkurenčnih podjetij, ki jih še posebej moti Intelova kampanja imenovana "nagrada za lojalnost", s katero nagradijo uporabnike, ki pri poslovanju uporabljajo le računalnike z njihovimi procesorji. Iz Intelove službe za odnose s javnostmi so že odgovorili, da pri tem ne vidijo nič nelegalnega in nepoštenega.
Generalna skupščina BEST
09. 04. 2001 00.00
Neprofitna in nepolitična evropska organizacija študentov tehnologije in naravoslovja BEST (Board of European Students of Technology) ima te dni v Sloveniji svojo letno generalno skupščino. Otvoritev skupščine, ki jo tokrat organizira lokalna BEST skupina iz Ljubljane, je bila zjutraj v Cankarjevem domu v Ljubljani, delo skupščine pa bo od jutri do nedelje, 15. aprila, potekalo na Rogli. Danes popoldne bo v Cankarjevem domu še sejem zaposlitvenih priložnosti, na katerem bodo Hermes Softlab, BMW, Procter&Gamble, SAS Institute in Price Waterhause Coopers predstavili možnosti zaposlovanja za slovenske študente.
Priprave na uvedbo evro denarja
05. 03. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) je skupaj z 12 centralnimi bankami evro-območja z marcem začela izvajati obsežno informacijsko kampanjo Evro 2002, ki naj bi širšo evropsko javnost pripravila na uvedbo evro bankovcev in kovancev s 1. januarjem 2002.
Zanimanje za slovenska podjetja
26. 02. 2001 00.00
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) se zanima za nakup manjšinskih lastniških deležev v tistih slovenskih družbah in podjetjih, ki naj bi jih privatizirali letos. Kot je v pogovoru izjavil eden izmed direktorjev te banke, med drugim pristojen tudi za Slovenijo, se banka zanima predvsem za nakup deležev v slovenskih bankah in telekomunikacijskih podjetjih. EBRD naj bi se po njegovih besedah zanimala za največ petinski lastniški delež v slovenskih bankah in podjetjih, je poročal Radio Slovenija.
Lombardero o napredku Slovenije
15. 02. 2001 00.00
Evropski pogajalec Jaime Garcia Lombardero je danes pripotoval v Ljubljano. Na zasedanju odbora za carine, davke, mamila in pranje denarja je opozoril, da bo vzpostavitev režima na zunanji meji ena najzahtevnejših nalog, na katero se mora Slovenija pred vstopom v Unijo zelo dobro pripraviti. Lombardero sicer meni, da usklajevanje zakonodaje na teh področjih poteka uspešno, kot kaže pa bo rešeno tudi vprašanje prostocarinskih trgovin.
Pozivi po odstopu Kučme
10. 02. 2001 00.00
Ukrajinski predsednik Kučma je pod velikim pritiskom opozicijskih strank, ki so obljubile, da se bodo proti njemu zbrale v skupnem forumu. Stranke so v enem redkih enotnih nastopov izjavile, da bodo organizirale forum narodne rešitve, ki naj bi deloval za "Ukrajino brez Kučme". V preteklih dneh je tisoče ljudi korakalo v večjih mestih za večjo svobodo izražanja. Predsednik Kučma pa odgovarja, da njegovi nasprotniki "ogrožajo nacionalno varnost". Po besedah predsednika Kučme bi politični forum škodoval ukrajinski ekonomiji. Če bi se zahodni investitorji in resna tuja podjetja odločili, da ne sodelujejo v privatizaciji ukrajinskih podjetij, bo rezultat jasen, je izjavil Kučma.
Podružnica Hermes SoftLaba tudi na Madžarskem
07. 02. 2001 00.00
S prvim februarjem je v Budimpešti začela delovati novoustanovljena podružnica največje slovenske programske hiše, podjetja Hermes Softlab. V njej je zaposlenih 18 računalniških strokovnjakov, ki so že pred tem sodelovali s skupino Hermes Softlab, višina investicije v podjetje HSL Hungary pa bo v naslednjih dveh letih dosegla pol milijona evrov. Madžarska je tako, poleg Združenih držav Amerike, Nemčije in BiH, četrta država, v kateri je skupina Hermes Softlab odprla svojo podružnico.
Slovenska podjetja o evru
31. 01. 2001 00.00
Slovenska podjetja skupno evropsko valuto evro doživljajo precej pasivno, v njej ne vidijo posebnih prednosti, z njo pa se srečujejo predvsem na pobudo svojih evropskih partnerjev, je pokazala raziskava z naslovom Evro in slovenska podjetja avtorice Mirande Brataševec. Raziskava je tudi potrdila pričakovanje, da ima evro večji vpliv na večja podjetja, medtem ko manjša o njem zaenkrat ne razmišljajo veliko.
Tožba proti kaprunskim žičničarjem
08. 01. 2001 00.00
Odvetniki preživelih in svojcev ponesrečenih v novembrskem požaru na železniški vzpenjači v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu v Avstriji so danes v New Yorku vložili odškodninsko tožbo. Kot je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal eden od tožečih odvetnikov, Ed Fagan, bodo za odškodnino poleg upraviteljev kaprunske žičnice tožili še podjetja, ki so sodelovala pri izgradnji nesrečne železniške priprave. O višini zahtevane odškodnine pa Fagan zaenkrat ni hotel dati podrobnejših informacij.
Enajsterica z novim letom dvanajsterica
28. 12. 2000 00.00
S 1. januarjem 2001 bo evro kot dvanajsta članica Evropske unije uvedla Grčija, ki je pred dvema letoma izven območja skupne valute kot edina država petnajsterice ostala zaradi neizpolnjevanja strogih konvergenčnih kriterijev. Po lastni volji še naprej evra ne uvajajo Finska, Velika Britanija in Švedska.
Trgovanje z delnicami GlaxoSmithKline
28. 12. 2000 00.00
Z delnicami farmacevtskega podjetja GlaxoSmithKline, nastalega z združitvijo podjetij Glaxo Wellcome in SmithKline Beecham, so 27. decembra začeli trgovati na borzi v Londonu in New Yorku. GlaxoSmithKline, ki je eno vodilnih svetovnih raziskovalnih podjetij na področju zdravstva in farmacevtike, bo imelo sedež v Londonu.
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
Rast delnice Infond zlat
21. 11. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno 1510 poslov, ki so bili skupaj vredni 1.314 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 400 poslov vrednih 925 mio SIT, na prostem trgu pa 1110 poslov v skupni vrednosti 388 mio SIT.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
McDonald's oktobra povečal prodajo
11. 11. 2000 00.00
Največja svetovna veriga restavracij s hitro hrano McDonald's je oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom zabeležila enoodstotno rast prodaje. Prodaja podjetja se je tako povzpela na 3,35 milijarde dolarjev, vendar pa bi lahko bila večja, če je ne bi prizadele razlike v tečajih.
British Airways povečal dobiček
06. 11. 2000 00.00
Največja evropska letalska družba British Airways (BA) je v drugem četrtletju letošnjega leta povečala svoj dobiček na 192 milijonov angleških funtov, kar je šestkrat več kot v enakem lanskem obdobju, ko je njen dobiček znašal le 30 milijonov funtov. Vrednost delnic British Airways, ki naj bi v drugem četrtletju leta po načrtih vodstva podjetja ustvarila le za 96 milijonov funtov dobička, je zato narasla na 362,5 penija za delnico.
Evropska komisija privolila v združitev družb AOL in Time Warner
13. 10. 2000 00.00
Evropska komisija je privolila v 129 milijard ameriških dolarjev vredno združitev ameriškega ponudnika internetnih storitev AOL in britanskega medijskega giganta Time Warner pod pogojem, da obe družbi prekineta svoje povezave z nemškim medijskim gigantom Bertelsman, ki tudi načrtuje povečati svojo vlogo na področju interneta. Združitev morajo zdaj potrditi še komisije v Združenih državah Amerike (ZDA). Družba Bertelsman bo zato morala postopoma izstopiti iz podjetja AOL Europe in Aolove francoske podružnice, ki sta mešani podjetji omenjenih družb. Poleg tega družba AOL Time Warner pri svojih internetnih glasbenih storitvah ne bo smela dajati prednosti izdelkom glasbene založbe BMG Entertainment, podružnice nemškega medijskega giganta. Prav možnost, da bi AOL Time Warner lahko monopoliziral internetni glasbeni trg, je namreč bila glavni pomislek Evropske komisije glede združitve. Zaradi omenjenega pomisleka Evropske komisije je Time Warner prejšnji teden odpovedal načrtovano ustanovitev mešanega podjetja z britansko glasbeno založbo EMI.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Time Warner in EMI odpovedala združitev
06. 10. 2000 00.00
Glasbena založba EMI in medijski gigant Time Warner sta zaradi nasprotovanja Evropske komisije odpovedala napovedano združitev njunih glasbenih podružnic EMI Music in Warner Music. Kljub temu naj bi omenjeni podjetji nadaljevali pogajanja o ustanovitvi nekakšnega mešanega podjetja, ki bi ustrezalo tudi zahtevam Evropske komisije.
Dovoljena združitev založbe EMI in AOL-a
30. 09. 2000 00.00
Evropska komisija naj bi preprečila 20 milijard dolarjev vredno ustanovitev mešanega podjetja glasbene založbe EMI in medijskega giganta Time Warner, dovolila pa naj bi 120 milijard dolarjev vredno združitev Time Warnerja z internetnim gigantom AOL. Evropska komisija naj bi dovolila tudi 34 milijard dolarjev vredno združitev podjetij Vivendi, Seagram in Canal Plus. Vse omenjene odločitve naj bi Evropska komisija po pisanju časnika Financial Times potrdila do 11. oktobra letos. Če bo združitev družbe EMI s Time Warner dokončno odpovedana, bo Evropska komisija izgubila glavni zadržek proti združitvi AOL in Time Warner. Ob dvojni združitvi bi namreč trojna naveza AOL-Time Warner-EMI imela na evropskem trgu monopolni položaj na področju glasbene industrije.
43 milijonov evrov kazni za Opel Nederland B.V.
21. 09. 2000 00.00
Evropska komisija je od nizozemskega uvoznika avtomobilov znamke Opel, sicer hčerinskega podjetja General Motorsa Opel Nederland B.V., zahtevala, naj plača 43 milijonov evrov kazni, ker je državljanom ostalih članic Evropske unije preprečeval nakup avtomobilov te znamke na Nizozemskem in, kot opozarjajo na komisiji, s tem oviral eno največjih ugodnosti notranjega trga - možnost nakupa cenejših izdelkov v drugi članici unije. Konkretno pri nakupu avtomobilov velja, da jih lahko državljani kupijo kjerkoli na območju unije, davke pa plačajo v državi, kjer avto registrirajo. Na Nizozemskem so avtomobili brez davka precej cenejši kot v nekaterih drugih članicah, na primer v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Preiskavo proti nizozemskemu uvozniku avtomobilov znamke Opel je Evropska komisija sprožila na podlagi pritožb potrošnikov ter nedovoljeno oviranje nakupa ugotovila v obdobju od leta 1996 do 1998.
Zelena luč za prevzem VoiceStream Wireless
07. 09. 2000 00.00
Ameriški protimonopolni urad je dal zeleno luč nemškemu telekomunikacijskemu operaterju Deutsche Telekom za prevzem ameriškega ponudnika mobilne telefonije VoiceStream Wireless. S tem je največja evropska telekomunikacijska družba Deutsche Telekom korak bližje nastopu na severnoameriškem trgu, vendar morata prevzem, vreden 46 milijard ameriških dolarjev, dovoliti še Zvezna komisija za komunikacije in Odbor za tuje naložbe v Združenih državah Amerike. Deutsche Telekom si od prevzema mobilnega operaterja VoiceStream Wireless veliko obeta, saj se trg mobilne telefonije v ZDA nenehno širi. Vendar pa je načrtovani prevzem dobil politične razsežnosti, ko je 30 senatorjev v Washingtonu od Zvezne komisije za komunikacije zahtevalo, naj preuči, kako lahko prevzem telekomunikacijskih podjetij iz ZDA s strani kateregakoli tujega podjetja vpliva na državno varnost. Senator iz Južne Karoline Ernest Hollings pa je celo predlagal zakonodajo, ki bi prepovedovala tujim podjetjem, ki so v več kot 25-odstotni lasti svoje države, da bi prevzemala telekomunikacijske posle v ZDA. Na Deutsche Telekomu, ki je v 58-odstotni državni lasti, upajo, da se bo zaskrbljenost polegla ob dejstvu, da bi po prevzemu ameriškega mobilnega operaterja VoiceStream Wireless Nemčija bila le še 45-odstotni lastnik Deutsche Telekoma. Z združitvijo, ki so jo napovedali že julija, se morajo strinjati tudi delničarji mobilnega operaterja VoiceStream Wireless.