evropska unije

Evropska komisija pogojuje sklenitev največje letalske naveze na svetu

10. 07. 1998 07.51

Evropska komisija je opozorila, da bo glede na konkurenčna pravila Evropske unije navezo med ameriško letalsko družbo American Airlines in britansko British Airways odobrila le v primeru, če družbi na londonskih letališčih ne bosta ovirali dostopa drugim evropskim letalskim družbam in če bosta znižali cene vozovnic za medcelinske polete. Če bosta družbi kljub nasprotovanju konkurenčnih družb uspeli podpisati sporazum o sodelovanju, bosta ustvarili največjo letalsko navezo na svetu. Evropska komisija načrte dveh letalskih prevoznikov preučuje že dlje časa, največ skrbi pa izraža zaradi prevlade, ki bi jo po podpisu sporazuma o sodelovanju družbi prevzeli na liniji med ZDA in Londonom, glavnim evropskim izhodiščem za medcelinske polete.

EU namenila večje subvencije pridelovalcem vin

05. 07. 1998 09.51

Evropska komisija je predlagala povečanje subvencij za proizvajalce vin iz Evropske unije (EU) za 53 odstotkov na skupaj 1,42 milijarde dolarjev v letu 2001. Predlog je del svežnja ukrepov za prestrukturiranje te dejavnosti v EU in povečanje njene konkurenčnosti. Največji delež novih sredstev naj bi bil namenjen povečanju kakovosti vin z uvedbo novih sort grozdja, z uvajanjem vinogradništva na novejših, boljših lokacijah in z uvajanjem novih proizvodnih tehnologij. Z reformo je tudi predvidena ukinitev interventnih odkupov kot ukrepa za zmanjševanje viškov kmetijskih proizvodov v EU in ohranjanje cen na višjih ravneh.

EIB Firencam namenja 51 milijonov ekujev

04. 07. 1998 09.42

Evropska investicijska banka (EIB) je Firencam namenila 51 milijonov ekujev posojila. Denar je namenjen za projekte obnove objektov kulturne dediščine in za infrastrukturne projekte kot je na primer izgradnja kolesarskih cest. Posojilo spada v okvir ''amsterdamskega akcijskega načrta''. Ta spodbuja namenjanje posojil EIB v državah Evropske unije za obnovo urbanih središč, če projekti ustvarjajo nova delovna mesta.

Začetek delovanja Evropske centralne banke

30. 06. 1998 15.25

Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".

Premier Drnovšek v Salzburgu

24. 06. 1998 13.19

Slovenski premier Janez Drnovšek bo danes v Salzburgu sodeloval na tretjem srednje- in vzhodnoevropskem gospodarskem vrhu, na katerem naj bi govorili predvsem o posledicah širitve Evropske unije in sprejema enotne valute evro na nova evropska tržna gospodarstva. Vrha se udeležuje tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur.

Santer pred vrhom v Cardiffu

12. 06. 1998 14.54

Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je danes v Bruslju izjavil, da je "z zanimanjem" spremljal francosko-nemško pobudo za razpravo o prenovi institucij Evropske unije na vrhunskem zasedanju prihodnji teden v Cardiffu. Opozoril pa je pred preuranjenim sprejemanjem odločitev o vlogi različnih institucij.

Viagra tudi v EU?

04. 06. 1998 13.20

Agencija Evropske unije za zdravila, ki deluje kot svetovalno znanstveno telo, je ta teden priporočila trženje ameriškega zdravila viagra za dviganje potence pri moških v Evropi.

Bruselj za 60-odstotno povečanje sredstev za izobraževanje

01. 06. 1998 11.34

Po najnovejšem predlogu naj bi Evropska unija skupna sredstva za izobraževanje, usposabljanje in mladino v obdobju od 2000 do 2004 povečala za 60 odstotkov. Skupaj naj bi imelo od novih programov koristi 2,5 milijona državljanov EU, kar je dvakrat več kot danes.

Začela delovati Evropska centralna banka

01. 06. 1998 11.07

Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.

Italija med vodilnimi po obsegu sive ekonomije

26. 05. 1998 08.12

Italija ima zadnja štiri leta najvišji delež sive ekonomije med 16 državami, ki jih je obravnaval inštitut univerze v Linzu. V letu 1997 je obseg dela na črno v Italiji dosegel 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Takoj za njimi so se uvrstile Španija, Belgija, Švedska in Norveška. Najmanj težav s tem problemom pa imata Švica z 8,1 odstotka in Avstrija z 8,9 odstotka.

Davek na dodano vrednost za učinkovitejši davčni sistem in vstopnica v Evropsko unijo

24. 05. 1998 11.32

Davek na dodano vrednost in neposredni problemi ob njegovi uvedbi so bili glavna tema včerajšnjega tretjega in obenem zadnjega dne srečanja udeležencev Društva davčnih svetovalcev Slovenije. Po predlogu zakona o trošarinah in zakonu na dodano vrednost naj bi oba začela veljati prvega julija prihodnje leto predvsem zato, ker naj bi bilo takrat več primernega časa za prehod od sedanjega sistema prometnih davkov k sistemu davka na dodano vrednost.

V Kranjski Gori tridnevni seminar o EU in vključevanju Slovenije

23. 05. 1998 11.45

V Kranjski Gori se je poteka tridnevni seminar Evropska unija in vključevanje Slovenije, ki ga prireja Kalandrovo društvo iz Ljubljane skupaj z Združeno listo socialdemokratov, inštitutom Karl Renner z Dunaja in Fondacijo Friedrich Ebert iz Nemčije. Na seminarju sodeluje 40 udeležencev.

Ministri EU za finance prvič o proračunu za 1999

19. 05. 1998 16.14

Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju opravili prvo orientacijsko razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. Osnutek, ki ga je aprila predstavila Evropska komisija, predvideva porabo v višini 96,9 milijarde in prilive v višini 86,3 milijarde evrov.

EU: Trije milijoni ekujev za Črno goro

15. 05. 1998 15.33

Evropska unija bo s Črno goro prihodnji ponedeljek, 18. maja, v Bruslju podpisala sporazum o dodelitvi treh milijonov ekujev unijine pomoči Podgorici.

Podpisana deklaracija o podpori predpristopni strategiji slovenske carinske in davčne administracije

14. 05. 1998 15.59

Komisar za notranji trg Evropske unije Mario Monti se je po odprtju konference Integracija Slovenije v notranji trg EU srečal z ministrom za finance Mitjo Gasparijem. Po končanih pogovorih sta vodja oddelka za mednarodne zadeve v generalnem direktoratu za carine in posredno obdavčevanje Alberto Oyarzabal in državna sekretarka na ministrstvu za finance Milojka Kolar podpisala deklaracijo o podpori predpristopni pripravljalni strategiji slovenske carinske in davčne administracije.

Evropska komisija zadovoljna z nacionalnimi zaposlovalnimi načrti

13. 05. 1998 15.58

Evropska komisija je danes na seji v Strasbourgu sprejela poročilo, v katerem ugotavlja, da predlogi nacionalnih zaposlovalnih načrtov članic petnajsterice kljub nekaterim pomanjkljivostim kažejo na skupno zavezanost unije, da stori konkreten napredek v boju proti brezposelnosti.

Dogovor o predsedniku ECB dosežen?

02. 05. 1998 09.48

Evropska petnajsterica je očitno dosegla dogovor o predsedniku Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. julija nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Iz belgijskih virov se je izvedelo, da so se predsedniki vlad in držav danes v Bruslju sporazumeli, da bo na položaj z osemletnim mandatom imenovan sedanji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenber. Duisenberg je ves čas užival podporo večine članic unije, razen Francije, ki je vseskozi vztrajala pri svojem kandidatu, predsedniku francoske centralne banke Jean-Claudeu Trichetu. Za zdaj še ni znano, ali je bil dogovor dosežen s tihim kompromisom, da bo Duisenberg po polovici mandata odstopil in položaj prepustil francoskemu kandidatu. Kot vztrajno ponavlja Evropska komisija, bi bila prepolovitev mandata kršenje pogodbe EU, vendar pa bi bil prostovoljen odstop kogarkoli pred iztekom mandata popolnoma legitimen.

Davčne prevare naraščajo

30. 04. 1998 10.18

Evropska komisija ugotavlja, da je bilo lani opaziti naraščanje davčnih prevar v Evropski uniji, ki niso bile omejene na osamljene primere, temveč kažejo na omrežja organiziranega kriminala. Leta 1996 so bile zaradi davčnih prevar članice petnajsterice prikrajšane za 4,8 milijarde ekujev prilivov, od tega 3,3 milijarde pri tobaku in 1,5 milijarde pri alkoholu. Evropska komisija, ki izraža zaskrbljenost nad obsegom neodkritih primerov davčnih prevar, je zato predlagala paket ukrepov, med temi uvedbo računalniškega nadzornega sistema. Danes mora biti pošiljka blaga, ki kroži med državami unije, opremljena z ustrezno dokumentacijo, vendar pa nacionalne oblasti od zadevnih držav ne dobijo vnaprejšnje informacije o določeni pošiljki na svojem ozemlju. Komisija zato meni, da bi z ustreznim računalniškim sistemom lahko odpravili to slabost in zmanjšali tveganje pojavov finančnih utaj.

Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota

29. 04. 1998 09.31

Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.

Zelena luč za makrofinančno pomoč BiH in Albaniji

21. 04. 1998 15.33

Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Luxembourgu dosegli politično soglasje o dodelitvi makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini in Albaniji.

Kohl: Dobri pogoji za stabilnost evra

21. 04. 1998 13.26

Nemški kancler Helmut Kohl je evropsko denarno unijo označil kot "najpomembnejšo odločitev po združitvi Nemčij". Predpogoji za stabilnost evra "še nikoli niso bili tako dobri kot danes", je dejal kancler na današnji javni seji parlamentarnih odborov za finance in evropska vprašanja.

Evroparlamentarci dosegli dogovor o evropski centralni banki

02. 04. 1998 08.08

Predstavniki najpomembnejših strank v evropskem parlamentu so se danes dogovorili, da bo morala Evropska centralna banka, ki bo od 1. januarja 1999 odgovorna za denarna vprašanja Evropske unije, o svojih monetarno-političnih odločitvah redno poročati poslancem evropskega parlamenta.

BDP v EU lani višji za 2,6-odstotka

28. 03. 1998 09.39

V državah Evropske unije je po podatkih Eurostata bruto domači proizvod (BDP) lani dosegel 2,6-odstotno rast, kar je za 0,1 odstotne točke manj, kot je v četrtkovem gospodarskem poročilu ocenila Evropska komisija. ZDA so lani beležile 3,8-odstotno rast BDP.

Slovenija prva država, s katero bo EU aktivno sodelovala pri uresničevanju strategije zaposlovanja

27. 03. 1998 17.06

Evropska komisija je Slovenijo izbrala kot prvo državo, s katero bo ta komisija aktivno sodelovala pri razvoju in uresničevanju strategije zaposlovanja. To spodbudno odločitev je danes v Budimpešti ministru za delo, družino in socialne zadeve Antonu Ropu sporočil komisar Evropske unije, odgovoren za zaposlovanje, industrijo in socialne zadeve Paidraig Flynn. Kot so sporočili z ministrstva za delo, odločitev Evropske komisije temelji na najbolj uspešno pripravljeni predpristopni strategiji na področju razvoja trga dela v Sloveniji. Pomoč EU v okviru pripravljalnega programa za Slovenijo bo zato v največji meri namenjena prav razvoju ustrezne infrastrukture za uresničevanje strategije zaposlovanja.

Evropska komisija prižgala zeleno luč za združitev hotelirskih družb

26. 03. 1998 09.53

Evropska komisija je prižgala zeleno luč za poslovno operacijo, vredno 1,4 milijarde dolarjev, s katero bo britanska družba Bass, ki upravlja s hotelsko verigo Holiday Inn, pod svojo upravo pridobila tudi hotele Intercontinental in Forum. Evropska komisija je po preiskavi primera sklenila, da združitev ne bo imela negativnih posledic na konkurenco na skupnem unijinem trgu. Družba Bass bo s prevzemom pridobila 40 hotelov na ozemlju Evropske unije.

Belgija bo za uskladitev z Maastrichtsko pogodbo morala spremeniti ustavo

25. 03. 1998 16.31

Belgija bo morala za izpolnitev zahtev Maastrichtske pogodbe, po kateri morajo države evropske petnajsterice državljanom Evropske unije, ki živijo na njihovem ozemlju, omogočiti udeležbo na lokalnih in evropskih volitvah, spremeniti ustavo. Tako je po oceni vladnega predloga za izvedbo maastrichtskih določil ocenil državni svet, kar pa po mnenju tukajšnjih medijev ni presenetljivo, saj osmi člen ustave volilno pravico podeljuje izključno Belgijcem. V državi pa se zastavlja vprašanje, kaj je višje - evropska zakonodaja ali belgijska ustava.

Evro naj uvede enajst članic

25. 03. 1998 12.41

Evropska komisija je v včerajšnjem poročilu za uvedbo evra s 1. januarjem prihodnje leto priporočila enajst članic Evropske unije. Maastrichtske kriterije po oceni komisije zadovoljivo izpolnjujejo vse zainteresirane države, razen Grčije, medtem ko Velika Britanija, Danska in Švedska po lastni izbiri ne bodo prve v skupini "evro držav".

Transportni ministri EU niso podprli kompromisnega sporazuma s Švico

17. 03. 1998 08.26

Ministri Evropske unije za transport so danes na zasedanju v Bruslju zavrnili predlog za kompromisni transportni sporazum s Švico. Večina ministrov je glede na vire pri zasedanju menila, da je predlog Evropske komisije za kompromis nezadosten. Nesoglasja med petnajsterico in Švico blokirajo sklenitev širšega sporazuma med stranema, ki poleg transporta pokriva številna področja, vključno s kmetijstvom, prostim pretokom oseb in javnih naročil. Nerešeno vprašanje, ki se je izkazalo za glavno oviro v pogajanjih, je višina vsote, ki jo morajo tovornjaki EU plačati za tranzit čez Švico. Evropska komisija je predlagala, naj strani skleneta kompromis, ki predvideva ukinitev švicarske prepovedi za tranzit tovornjakov, ki tehtajo več kot 28 ton po letu 2005 in hkrati dovoljenje Bernu, da od tega datuma naprej za vsak tovornjak, ki prečka švicarsko ozemlje, zaračuna v povprečju nekaj več kot 200 ekujev.

EU še vedno zavrača ameriško govedino

15. 03. 1998 10.11

Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.

EU dosegla soglasje o pogajanjih s Ciprom

14. 03. 1998 12.28

Zunanji ministri Evropske unije so danes na nefornalnem zasedanju v Edinburghu dosegli soglasje, da bodo 31. marca letos v vsakem primeru začeli pogajanja o članstvu s Ciprom, se je izvedelo iz diplomatskih virov. Vodje diplomacij so se poenotili, da razdeljene otoške države zaradi notranjepolitičnih problemov ne bodo odrinili od širitvenega porcesa, temveč bodo z njo v skladu s sklepi luksemburškega vrha začeli pogajanja, ne glede na to ali bo v pogajalski skupini predstavljana samo ena skupnost (grška) ali obe (še turška). Kot je slišati od nekaterih virov, so se ministri tudi strinjali, da združitev razdeljenega Cipra pred dokončnim vstopom v EU ostaja cilj, ne pa tudi pogoj. Zunanji ministri so se tudi strinjali, da bo za nadaljnja usklajevanja v koordinaciji s svetom EU skrbela Evropska komisija, tako kot tudi v postopku širitve z ostalimi državami, vključenimi v proces.