evropskih
''Vlak kulture'' iz Grčije tudi v Ljubljano
20. 09. 1998 11.02
23. septembra bo na turnejo po 11 evropskih mestih, tudi v Ljubljano, iz Aten krenil ''vlak kulture'', ki bo predstavil izvor in razvoj zahodne civilizacije. V šestih vagonih bodo prikazani razvoj demokracije, gledališča, trgovine in industrije ter tehnologije, pa tudi olimpijska ideja in človekove pravice. Pobudo za vlak kulture je dala grška neprofitna organizacija Umetniki brez meja, financirala pa sta ga grško ministrstvo za kulturo in grški parlament. Vlak, ki se bo v vsakem mestu ustavil najmanj dva dni, bo 23. septembra obiskal Sofijo, nato pa še Bukarešto, Leipzig, Bruselj, Strasbourg, Milano, Ljubljano, Zagreb, Banjo Luko, Sarajevo, Beograd in Skopje.
V Portorožu zaseda kuratorij Srednjeevropske policijske akademije
17. 09. 1998 15.29
V Portorožu se je danes začelo dvodnevno redno zasedanje kuratorija Srednjeevropske policijske akademije (SEPA). Zasedanja, katerega gostitelj je generalni direktor slovenske policije Borut Likar, se poleg predstavnikov osmih držav članic udeležujejo tudi predstavniki Združenja evropskih policijskih akademij in Evropske komisije. Osrednjo pozornost bodo navzoči namenili programu dela za prihodnje leto in njegovemu financiranju, razpravljali pa naj bi tudi o predlogu za ustanovitev skupne evropske policijske akademije.
Društvo slovenskih pisateljev sprejeto v Evropski pisateljski kongres; v Stockholmu največ o zaščiti avtorskih pravic v globalnih komunikacijskih mrežah
16. 09. 1998 15.30
Na 16. zasedanju Kongresa evropskih pisateljev (European Writers' Congress - EWC), ki je v zadnjih dneh avgusta potekalo v Stockholmu, letošnji kulturni prestolnici Evrope, je približno sto delegatov zvez oz. društev pisateljev ter opazovalcev in gostov iz 42 držav največ razpravljalo o zaščiti avtorskih pravic in moralnih pravic avtorja v elektronskih medijih in globalnih komunikacijskih mrežah; v okviru javnega foruma so razpravljali tudi po položaju knjige v Evropi in ugotovili, da raven branja in bralske kulture po Evropi ne upada - prej nasprotno, morali pa bi urediti odnose med založniki, pisci in upravljalci novih elektronskih medijev. Na zasedanju so Društvo slovenskih pisateljev, ki ga je v Stockholmu zastopal Iztok Osojnik, soglasno sprejeli kot novega člana kongresa, so danes sporočili iz DSP.
Retrospektiva Pierra Alechinskega v Parizu
16. 09. 1998 14.45
V Parizu bo do konca novembra na ogled retrospektivna razstava belgijskega slikarja Pierra Alechinskega, v okviru katere bodo razstavljena dela iz zasebnih zbirk ter iz osrednjih evropskih, azijskih in ameriških muzejev. Umetnik je ob otvoritvi razstave izrazil navdušenje ob dejstvu, da lahko vidi slike, ki jih ni videl tudi že štirideset let.
Padec vrednosti Lekovih delnic
14. 09. 1998 15.29
Vrednost Lekovih delnic je glede na prodajo tujih investitorjev in trgovcev padla za skoraj 4%.
V Bruslju na ogled fotografije otrok iz Kalkute
10. 09. 1998 18.02
V Bruslju so v sredo odprli razstavo fotografij otrok iz Kalkute. Razstava, ki si jo bo mogoče ogledati do 11. oktobra, ima naslov ''Poglejte in sporočite naprej'', pred končno postajo v Indiji pa bo potovala po evropskih prestolnicah. Razstava spada v okvir praznovanja 50. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 10. obletnice Konvencije o pravicah otrok. Avtorica fotografij Geraldine Langlois je povedala, da ''ni želela poudarjati moralne in materialne revščine, ki pesti otroke iz Kalkute'', temveč je želela s fotografijami izraziti ''upanje v boljšo prihodnost''. Razstavo so pripravili pod pokroviteljstvom Unesca in evropske komisarke za humanitarne zadeve Emme Bonino, z njo pa želijo organizatorji spodbuditi javnost v industrializiranih državah, da bi se zavzela za zaščito pravic otrok.
V Benetkah odprli razstavo o Majih
07. 09. 1998 07.50
V Benetkah so včeraj odprli vrata razstave o Majih, po mnenju strokovnjakov največje vseh časov. Do 16. maja prihodnje leto bo na ogled 600 predmetov iz številnih ameriških in evropskih muzejev, med drugim tudi zelo težka stela in več monumentalnih kipov. Maji so že poznali in uporabljali natančen koledar in število nič v matematiki, bili pa so tudi dobri gradbeniki, o čemer priča kar nekaj veličastnih svetišč in piramid. Majevska kultura v Srednji Ameriki je doživela razcvet v obdobju med letoma 250 in 900 n.št.
55. mednarodni filmski festival v Benetkah v znamenju zvezd
02. 09. 1998 10.54
Mednarodnemu filmskemu festivalu v Benetkah, ki so mu lani očitali pomanjkanje zvezd, mu v letošnji 55. izdaji podobnega ne bodo mogli zameriti. Festival, ki se bo začel jutri zvečer s projekcijo zadnje uspešnice Stevena Spielberga Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan) zunaj konkurence, se je namreč pomiril s Hollywoodom. Na Mostri tako do 13. septembra pričakujejo ob projekciji 80 celovečernih filmov, od tega 19 v tekmovalnem programu, med katerimi bo kar 57 svetovnih premier, igralce Roberta De Nira, Jima Carreyja, Georgea Clooneyja, Seana Penna, Samuela L. Jacksona, Greto Scacchi, Michaela Douglasa, Denzela Washingtona, Toma Hanksa, Millo Jovovich in Andie Mac Dowell. Pričakovati je tudi režiserja in igralca Warrena Beattyja, francoski divi Fanny Ardant in Catherine Deneuve, pa tudi režiserja Emirja Kusturico in Stevena Spielberga. Skratka, na letošnji Mostri bo kar 30 odstotkov več povabljencev kot lani.
Toyota bo zgradila tovarno v vzhodni Nemčiji
01. 09. 1998 08.38
Japonsko podjetje Toyota se je odločilo, da bo v Dresdnu postavilo tovarno za proizvodnjo kompresorjev za klimatske naprave. Vrednost naložbe znaša 80 milijonov mark. Toyota se je odločila za naložbo zaradi povečanega povpraševanja evropskih kupcev po klimatskih napravah. Tovarno z proizvodnimi zmogljivostmi okoli 600.000 kompresorjev na leto naj bi spravili v pogon oktobra 2000, predstavniki podjetja pa načrtujejo, da bo v tovarni zaposlitev našlo okoli 85 delavcev.
Zahod pričakuje, da bo Rusija uredila svoje težave
28. 08. 1998 16.36
Nemški in francoski ministri so ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu pripravljeni pomagati z idejami ne pa tudi z denarjem, da bi se izkopal iz krize, ki je pretresla finančne trge in trge lastninskih pravic, posebno v Evropi.
Mednarodne pešpoti tokrat po Sloveniji
23. 08. 1998 09.53
Pred ljubljansko Mestno hišo so se včeraj začele 11. mednarodne peš poti za predstavnike županstev, delavce mestnih uprav, mestne svetnike in druge predstavnike iz približno 15 evropskih mest. Izletov po Sloveniji, ki jih med 21. in 29. avgustom organizira Mesto Ljubljanam, se bo udeležilo približno 90 funkcionarjev.
Slovenskim kajakašem bron na EP
23. 08. 1998 09.50
Slovenska reprezentanca v kajaku in kanuju na divjih vodah je na evropskem prvenstvu v čeških Roudnicah osvojila prvo kolajno. Kajakaši Andraž Vehovar, Fedja Marušič in Uroš Kodelja so v moštveni preizkušnji 3xK-1 osvojili bronasto medaljo. Zmagali so Nemci, drugi pa so bili Čehi. Kanuisti so osvojili sedmo mesto, zmagali so Slovaki, enako uvrstitev pa so dosegle slovenske kajakašice.
60. mednarodni glasbeni festival v Luzernu
20. 08. 1998 13.47
Mednarodni glasbeni festival v švicarskem Luzernu je ob 60. rojstnem dnevu dobil novo dvorano v mestnem Kulturnem in kongresnem centru s 1900 sedeži, delo francoskega arhitekta Jeana Nouvela. Na festivalu, ki poteka od 19. avgusta do 16. septembra, se bo zvrstilo 18 simfoničnih koncertov losangeleškega in čikaškega ter najslavnejših evropskih orkestrov, na čelu z Berlinsko filharmonijo in dirigentom Claudiom Abbadom. Slednja sta skupaj z zborom švicarskega radia tudi slovesno odprla festival z Beethovnovo 9. simfonijo in simfonijo In schrift Wolfganga Rhima. V Luzernu bodo nastopili še dunajski in peterburški filharmoniki, leipziški Gewandhaus, amsterdamski Concertgeboux, zbor in orkester bayreuthskega festivala, Halle orchestra in simfonični orkester radia BBC. Na recitalih se bodo zvrstili pianisti Maurizio Pollini, Daniel Barenboim in Andras Schiff, violinistka Anne-Sophie Mutter in mezzosopranistka Cicila Bartoli. Cikel štirih koncertov Musica nova je letos posvečen švicarskemu skladatelju Heinzu Holligerju, ki bo predstavil tudi projekt z otroki in mladimi. Ljubitelji komorne glasbe pa bodo lahko poslušali Tallis Scholars, lucernski Festival strings, kvarteta Albana Berga in Vermeer ter Baročni orkester Tafelmusik iz kanadskega Toronta.
EU pri WTO vložila tožbo proti Kanadi
20. 08. 1998 13.06
Evropska unija je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) vložila tožbo proti kanadskim pravilom uvoza avtomobilov, je danes v Ženevi potrdil tiskovni predstavnik WTO.
Maradona spet na igrišču?
20. 08. 1998 08.00
Diego Armando Maradona, eden najboljših nogometašev vseh časov, je najavil svoj sedmi povratek na nogometna igrišča. Nogometaš, ki je poleg svojega nogometnega znanja zaslovel tudi z različnimi aferami, naj bi v naslednji sezoni nastopal za španskega drugoligaša Badajoz, a zaenkrat le na prijateljskih tekmah.
Glasbeni večer z mojstri baročne glasbe
18. 08. 1998 09.09
Festival Radovljica '98 bo drevi gostil enega vodilnih ansamblov evropske baročne glasbe Sonatori de la Gioiosa Marca, ki je bil v Trbižu ustanovljen leta 1983. Ansambel bo koncentiral v radovljiški graščini in bo s svojim koncertnim sporedom v pravem ambientu skušal pričarati glasbeno popotovanje po ustvarjalnosti srednjeevropskih skladateljev instrumentalne glasbe od sredine 17. do poznega 18. stoletja.
Celjani na Nizozemsko, Krimovke v Belorusijo
11. 08. 1998 16.49
Na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju je bil žreb prvega kroga v evropskih rokometnih pokalih. Oba slovenska predstavnika v pokalu prvakov sta dobila premagaljiva nasprotnika. Rokometašice Krim Electe igrajo proti Politehniku iz Minska, igralci Celja Pivovarne Laško pa proti nizozemskemu predstavniku E&A Nova Emmen. Oba slovenska predstavnika igrata prvo srečanje doma, 3. ali 4. oktobra, povratna srečanja pa bodo teden dni kasneje.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Francoska letalska družba AOM naprodaj
10. 08. 1998 07.44
Druga najpomembnejša francoska letalska družba AOM je naprodaj, je sporočil konzorcij CDR, dosedanji lastnik družbe. Doslej je zanimanje za sodelovanje v lastništvu družbe javno izrazila le švicarska družba Swissair, ki s francosko družbo že sodeluje. Po pisanju dnevnika Les Echos so bila pisma s povabilom za vlogo kandidature za sodelovanje v lastništvu družbe naslovljena na najmanj šest ali sedem evropskih družb, med njimi naj bi bile Air France, Lufthansa, British Airways, Swissair in Iberia.
Ruski Aeroflot dobil pomoč v višini 350 milijonov dolarjev
10. 08. 1998 07.41
Ruski letalski prevoznik Aeroflot je z ameriško banko Chase Manhattan podpisal sporazum o dodelitvi posojila v višini 350 milijonov dolarjev, ki naj bi jih porabil za nakup desetih letal vrste boeing 737. Nova letala bo ruska družba uporabljala na pomembnejših evropskih linijah. Aeroflot je načrt o nakupu ameriških letal napovedal že minulo leto in s tem povzročil negodovanje v domači letalski industriji. Ruska vlada je že napovedala, da bo zaščitila domačo industrijo.
Na Kosovu danes dan žalovanja
07. 08. 1998 08.50
Voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je današnji dan razglasil za dan žalovanja na Kosovu za žrtvami ''umorov in množičnih pobojev'', ki naj bi jih srbske vojaško-policijske sile izvedle v Orahovcu. Kot je znano, sta nemški in avstrijski časnik v sredo poročala o obstoju množičnih grobišč v Orahovcu, vendar sta te vesti poleg ekipe evropskih diplomatov-opazovalcev zanikala tudi generalni sekretar zveze NATO Javier Solana in poročevalec ZN za človekove pravice Jiri Dienstbier.
Od 21. do 23. avgusta v Kobenhavnu 18. konferenca Evrope regij
06. 08. 1998 11.33
Od 21. do 23. avgusta letos bo v prostorih danskega parlamenta v Kobenhavnu 18. konferenca Evrope regij. Konferenco pripravljata Danski kulturni inštitut iz Kobenhavna in Mednarodna znanstvena konferenca manjšin za jutrišnjo Evropo (ISCOMET) s sedežem v Mariboru. V imenu Danske in Slovenije bosta udeležence konference pozdravila danski zunanji minister Niels Helveg Petersen in državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ernest Petrič.
Sitotiski alžirskega umetnika v Galeriji Tivoli
05. 08. 1998 12.43
V četrtek, 13. avgusta, bodo v Galeriji Tivoli ljubljanskega Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) ob 20. uri odprli razstavo grafik v tehniki sitotiska pod naslovom Ni mi ime Pierrot, ime mi je Ferdinand umetnika Jeana-Michela Alberole. Razstava bo odprta do 9. septembra.
Atensko letališče na vrhu evropske lestvice po zamujenih letih
03. 08. 1998 08.08
Atensko letališče je po zamujenih letih na vrhu lestvice med evropskimi letališči, je ugotovila Zveza evropskih letalskih družb. Po ugotovitvah raziskave je bilo v letu 1997 na atenskem letališču zamujenih 40 odstotkov vseh letov, kar pomeni za poldrugo leto izgubljenih ur. Več kot eno uro so morali na letalo čakati potniki 2333 letov. Na drugem mestu po zamudah je madridsko letališče s 33 odstotki zamujenih letov, medtem ko je letališče v Carigradu med najbolj točnimi, saj so zabeležili 8,6 odstotka zamujenih letov.
Generalni sekretar Evropske znanstvene fundacije pri Marinčku in Soviču
28. 07. 1998 17.07
Generalni sekretar Evropske znanstvene fundacije (EZS) profesor Enric Banda, ki je včeraj na povabilo Slovenske znanstvene fundacije (SZF) prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo, se je dopoldne sestal z ministrom za znanost in tehnologijo Lojzetom Marinčkom in predsednikom parlamentarnega odbora za znanost in tehnologijo Borisom Sovičem, obiskal pa bo še Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan.
Zlatko Čajkovski Čik preminil v Muenchnu
28. 07. 1998 17.01
Hrvat Zlatko Čajkovski Čik, nekdanji jugoslovanski nogometni reprezentant in uveljavljeni trener, je sinoči po daljši bolezni v 74-letu starosti preminil v bolnišnici Muenchnu. Imel je sladkorno bolezen in šibko srce, zaradi česar je prestal več operacij, januarja pa so mu amputirali tudi del desne noge. Pogreb bo v petek v Muenchnu, kjer je Čajkovski desetletja živel in delal.
Živadinov med potniki rakete West in space?
26. 07. 1998 17.08
Slovenski gledališki umetnik Dragan Živadinov se bo udeležil tekmovanja za sedež v raketi West in space, ki bo v vesolje poletela leta 2003. Približno 70 kandidatov iz 14 evropskih držav, med njimi tudi Živadinov, se bo v Evropskem vesoljskem centru v kraju Transinne v Belgiji preiskusila na posebnih simulatorjih za potrebe priprav na vesoljske polete, v kraju Grube Luise v Nemčiji pa bodo opravljali teste telesne, psihične in socialne ustreznost, razgledanosti, znanja angleščine, sposobnosti delovanja v skupini in sposobnosti obvladovanja stresnih situacij.
Renault dosegel največji tržni delež v Evropi
25. 07. 1998 09.34
Renault je v prvi polovici leta svoj tržni delež v Evropi povečal za 0,9-odstotne točke, z 9,4 odstotka v lanskem prvem polletju na 10,3 odstotka v letošnjem, kar ga uvršča na prvo mesto med proizvajalci avtomobilov. Registracija novih Renaultovih vozil glede na leto prej se je povečala za 110.000 vozil, prodaja pa je porasla na vseh večjih evropskih trgih. Renault ima na lestvici desetih najbolje prodajanih avtomobilov uvršena kar dva svoja modela - Megane je na drugem, Clio pa na devetem mestu. K uspehu Renaultovih vozil pa sta pripomogla tudi Espace in Kangoo, ki sta vodilna v svojih kategorijah.
Francija ustanavlja celinsko borzo
23. 07. 1998 08.08
Francija namerava ustanoviti mednarodno borzo kot konkurenco novi borzi, ki sta jo že napovedali Nemčija in Velika Britanija, je povedal Jean-Francois Theodore, predsednik francoske borze. Načrtovana borza naj bi vključevala tudi druge celinske borze in bi imela možnost povezave z borzo v New Yorku. Objava Londona in Frankfurta, največjih evropskih borz, da bosta združili moči, je razburila Francijo, ki se je ob tem počutila izrinjeno. Theodore je zato prepričan, da je treba ustanoviti večpolarno evropsko mrežo, ki bo sposobna tekmovati s finančno osjo London - Frankfurt. Posebej je izpostavil Milano, Bruselj, Madrid in Pariz kot potencialne partnerje načrtovane borze.
Moldavski kralj ciganov je mrtev, vendar dosegljiv
23. 07. 1998 08.01
Moldavski kralj ciganov, ki je umrl pred dvema tednoma, je pred smrtjo uredil vse potrebno, da bi tudi na onem svetu lahko komuniciral s tistimi, ki jih je zapustil. Pokopali so ga namreč z njegovim računalnikom, faksom in mobitelom. Pogreba ciganskega kralja Mircea Cerarija se je udeležilo skoraj 15.000 ciganov iz Moldavije, Rusije, Ukrajine in ostalih evropskih držav. 59-letni Cerari je umrl zaradi težav z diabetesom, njegovi sorodniki pa so truplo dva tedna hranili v ledu, medtem ko so potekale priprave na njegov pogreb. Kralj ciganov je bil deležen velikega marmornega groba, v katerega so poleg pripomočkov za komuniciranje položili tudi bar z njegovo najljubšo pijačo vodko.