evropsko sodišče za človekove pravice
Šuštar ovadil Fišerja
22. 01. 2002 00.00
Nekdanji državni sekretar Boris Šuštar, še ne pravnomočno obsojen zaradi jemanja podkupnine, je kazensko ovadil vodjo ljubljanskega državnega tožilstva Gorazda Fišerja, tri kriminaliste ter kronski priči v procesu.
Zavrnjena prošnja za samomor
29. 04. 2002 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je danes zavrnilo prošnjo na smrt bolne Britanke Diane Pretty, da bi ji mož pomagal narediti samomor.
Javni poziv predsedniku vlade k odstopu
12. 03. 2002 00.00
V Društvu za zaščito pravic otrok in mater samohranilk Ostržek menijo, da z neizvrševanjem odločbe ustavnega sodišča v zvezi z neustavnostjo 10. člena zakona o dohodnini iz leta 1996, predsednik vlade Drnovšek grobo krši pravice otrok. Omenjeno društvo zato zahteva njegov nepreklicni odstop.
Ocena ustavnosti zakona o duty freejih
13. 02. 2002 00.00
Predstavnica 232 zaposlenih v nekdanjih prostotrgovinskih prodajalnah podjetij Kompas MTS, Emona Obala Koper in Terme Maribor Vera Kramberger je na ustavno sodišče poslala dopolnjeno pobudo za oceno ustavnosti zakona o preoblikovanju tovrstnih prodajaln na meji z Evropsko unijo v trgovine z normalno obdavčitvijo.
Italijani za vrnitev kraljeve družine
05. 02. 2002 00.00
Italijanski senat je izglasoval spremembo ustave, ki moškim potomcem nekdanje kraljeve hiše Savoia prepoveduje vstop na italijansko ozemlje in jim odvzema volilno pravico v Italiji.
Milošević toži Nizozemsko
21. 12. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je včeraj na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložil tožbo proti Nizozemski. Milošević zahteva, da naj sodišče obtoži njegovo aretacijo, pripor in postopek pred haaškim sodiščem.
Zavrnjena pritožba ZRJ
19. 12. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo pritožbo, ki jo je v zvezi z zavezniškim bombardiranjem ZRJ, proti članicam zveze Nato vložilo šest jugoslovanskih državljanov.
Zaradi lisic na evropsko sodišče
25. 09. 2001 00.00
Ker ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo pritožbe pobudnikov referenduma o lisicah v Ljubljani, so se pobudniki odločili za vložitev pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice zaradi kršenja pravic do referenduma.
PCP-jev na meji z EU ni več
21. 09. 2001 00.00
Od petka dalje prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo poslujejo kot trgovine z normalno obdavčitvijo.
Milošević ostaja v zaporu
31. 08. 2001 00.00
Nizozemsko sodišče je zavrnilo pritožbo Miloševićevih odvetnikov, ki so mnenja, da je bivši jugoslovanski predsednik zaprt brez pravne podlage.
Zaradi lisic na evropsko sodišče?
06. 07. 2001 00.00
Pobudniki razpisa referenduma o vklepanju avtomobilov v Ljubljani so včeraj predsedniku ustavnega sodišča Francu Testenu poslali priporočen dopis, s katerim želijo pospešiti reševanje zadeve, ki so jo na omenjeno sodišče vložili 7. maja, po tistem, ko so njihovo pobudo za razpis referenduma zavrnili tako ljubljanska županja Vika Potočnik kot tudi upravno in vrhovno sodišče, je v sporočilu za javnost zapisala Mateja Klarič, zastopnica pobudnikov. V dopisu Testena pobudniki tudi obveščajo, da so z zadevo pripravljeni, če slovenski sodni sistem pobude ne bo pošteno obravnaval, seznaniti tudi evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Lisice znova na ustavnem sodišču
08. 05. 2001 00.00
O lisicah, posebni napravi, s katero se vozniku prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo in jih nameravajo vpeljati v ljubljanski občini, bo znova odločalo ustavno sodišče. Potem ko je najprej upravno in nato še vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo skupine pobudnikov za razpis naknadnega referenduma o uvedbi lisic, so pobudniki nesojenega referenduma v ponedeljek vložili ustavno pritožbo. Po njihovem mnenju je vrhovno sodišče kršilo ustavno pravico do odločanja na referendumu ter ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, ker odgovora tožene stranke, občine, ni poslalo tožnikom.
Angleži morajo plačati odškodnino
04. 05. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je razsodilo, da je Velika Britanija na Severnem Irskem kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Britanska vlada namreč v treh primerih, v katerih so med leti 1981 in 1992 britanske varnostne sile ubile dvanajst domnevnih pripadnikov IRE, ni zagotovila ustrezne preiskave. Uradni London bo moral družinam žrtev plačati po 10.000 funtov odškodnine.
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Pritožba policistov na Evropsko sodišče
05. 04. 2001 00.00
Predsednik policijskega sindikata Podravje Vlado Marinič je zaradi neizplačanih dohodkov vložil tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Za to so se odločili potem, ko v Sloveniji niso uspeli doseči pravičnega sojenja.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Zahteve Karađorđevićev tudi v Sloveniji?
13. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević, ki ima po novem spet jugoslovansko državljanstvo, se, kot je napovedal, namerava vrniti v Beograd. Kraljeva družina bo v Srbiji skušala doseči vrnitev leta 47 odvzetega ji premoženja. Precej premoženja pa so Karađorđevići imeli tudi v Sloveniji.
KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Raducanujeva izgubila tožbo proti MOK
12. 12. 2000 00.00
Švicarsko vrhovno sodišče je zavrglo tožbo romunske telovadke Andree Raducanu , s katero je ta tožila Mednarodni olimpijski komite (MOK) zaradi, po njenem mnenju, neupravičenega odvzema zlate olimpijske medalje v posamičnem mnogoboju na letošnjih poletnih igrah v Sydeyju. Raducanujevi so najžlahtnejše odličje odvzeli zaradi jemanja prepovedanih poživil, saj so v njeni krvi odkrili preveliko količino steroida psevdoefedrin. Raducanujeva še vedno trdi, da za doping ni vedela, za ves zaplet pa naj bi bil odgovoren reprezentančni zdravnik, ki ji je za prehlad predpisal zdravilo nurofen, ki vsebuje tudi prepovedani psevdoefedrin.
Rehbocku kršene človekove pravice
28. 11. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je objavilo razsodbo v primeru Rehbock proti Sloveniji, ki ugotavlja, da so bile nemškemu državljanu Ernstu Rehbocku kršene nekatere človekove pravice. Rehbock se je pred omenjenim sodiščem pritožil zaradi domnevne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Zaslišanje pred sodiščem se je začelo 16. maja.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Italija mora plačati odškodnino
15. 10. 2000 00.00
Italija mora plačati odškodnino zaradi izredno dolgih sodnih postopkov, je odločilo evropsko sodišče za človekove pravice.
Ciper obtožuje Turčijo
20. 09. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes začelo zasedanje v meddržavnem procesu, v katerem Ciper obtožuje Turčijo kršenja človekovih pravic. Predsednik sodišča Luzius Wildhaber se je skupaj z 20 evropskimi sodniki odločil, da bo zasedanje kljub odsotnosti obtožene strani, turške vlade, potekalo, saj se ga udeležuje delegacija desetih odvetnikov in svetovalcev ciprskih Grkov ter nikozijske vlade.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Trije modreci šele v nekaj tednih
31. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice pooblastilo za preučevanje razmer v Avstriji, nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški pravni strokovnjak Jochen Frowein, so danes nepričakovano zaključili svoje zasedanje na Inštitutu Max Planck za mednarodno pravo v nemškem Heidelbergu. Trije modreci so sporočili, da je glavni del poročila o političnih razmerah v Avstriji in stranki FPÖ pripravljen, poročilo pa bodo dokončali v prihodnjih tednih. Kdaj točno bodo modreci predstavili poročilo, niso povedali. Trije modreci bodo zadnje popravke poročila v prihodnjih dneh obdelovali prek interneta iz domačega okolja, da ne bi bili pod pritiskom. Dodali so, da med njimi glede vsebine poročila ni nikakršnih spornih točk.
Modreci predlagajo odpravo sankcij
26. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice imenovalo, da preučijo notranjepolitične razmere v Avstriji, potem ko je članica vladne koalicije postala avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe), naj bi predlagali odpravo sankcij proti Dunaju, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na dobro obveščene vire iz Bruslja. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein ne načrtujejo ponovnega obiska v Avstriji, prav tako tudi ne srečanja z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem, poroča časnik.
Pučnik toži DZ
25. 08. 2000 00.00
176 udeležencev referenduma o volilnem sistemu na čelu z Jožetom Pučnikom, je danes na Evropsko sodišče za človekove pravice naslovilo tožbo zoper državni zbor. Očitajo mu izničenje odločitve, da je na referendumu decembra leta 1996 zmagal dvokrožni večinski sistem. To odločitev je takrat blagoslovilo celo Ustavno sodišče.
London obtožen kršenja pravice do zasebnosti
02. 08. 2000 11.57
Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da mora Velika Britanija plačati nekemu homoseksualcu s sinonimom ADT odškodnino v višini 50.063 ameriških dolarjev, ker ga je britansko sodišče obsodilo zaradi sodelovanja v skupinskem spolnem odnosu. Sodniki v Strasbourgu so odločilo, da je britansko sodišče leta 1996 kršilo osmi člen evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem poseglo v zasebno življenje obtoženega. ADT je bil obsojen potem, ko je policija na njegovem domu našla video posnetke, na katerih so bili posneti ADT s štirimi drugimi moškimi med skupinskim spolnim odnosom.