faza
Cheney skuša pomagati Enronu
19. 01. 2002 00.00
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je priznal, da naj bi se podpredsednik ZDA Dick Cheney pri indijskih predstavnikih zanimal za potek projekta izgradnje elektrarne, ki je v večinski lasti Enrona.
Lava preplavila mesto v Kongu
18. 01. 2002 00.00
Mesto Goma na vzhodu Konga je preplavila reka lave iz 50 kilometrov oddaljenega vulkana Njiragongo. Pri tem je umrlo 45 oseb, brez domov pa naj bi ostalo 40.000 ljudi.
Slovenci pripravljeni na evro
30. 12. 2001 00.00
Slovenske banke so s kovanci in bankovci evrov, ki bodo v državah članicah skupne evropske denarne enote s 1. januarjem 2002 zamenjali domačo valuto, že dobro založene. Prve evre bo mogoče kupiti v vseh bankah in menjalnicah že 3. januarja.
Bush naj bi objavil videoposnetek
12. 12. 2001 00.00
Ameriška vlada naj bi nocoj objavila posnetek, ki naj bi dokazoval vpletenost Osame bin Ladna v teroristične napade 11. septembra.
Avtocestni program v prihodnjih letih
10. 12. 2001 00.00
V letih 2002 in 2003 bodo po besedah Janeza Božiča, predsednika DARS-ove uprave, pospešili gradnjo avtocest. Samo v letu 2002 bomo za avtocestni program plačali 86,8 milijarde tolarjev, od tega za graditev avtocest 65,8 milijarde tolarjev.
Rupel na zasedanju OVSE
03. 12. 2001 00.00
V Bukarešti poteka dvodnevno ministrsko zasedanje OVSE, ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Osrednja tema so ukrepi za boj proti terorizmu, udeleženci pa naj bi izdelali tudi akcijski načrt za to področje.
Spremembe v Ligi prvakov
21. 11. 2001 00.00
Nogometni ligi prvakov se v sezoni 2003/04 kot kaže obetajo nekatere spremembe. Evropska nogometna zveza UEFA resno razmišlja o ukinitvi drugega dela tekmovanja po skupinah.
Zlorabe na šolskem ministrstvu?
20. 11. 2001 00.00
Na ministrstvu za šolstvo naj bi v zadnjih dveh letih nepravilno zapravili 250 milijonov tolarjev proračunskega denarja.
Petrol in avstrijski Estag bosta prodajala električno energijo
26. 10. 2001 00.00
Slovenska naftna družba Petrol skupaj z avstrijskim podjetjem Estag AG ustanavlja mešano podjetje, ki se bo ukvarjalo s trgovanjem z električno energijo.
Kopenske sile že v Afganistanu
19. 10. 2001 00.00
Ameriški mediji so, sklicujoč se na predstavnike vlade, poročali, da se v Afganistanu nahaja manjša skupina ameriških specialnih enot. V Pentagonu o resničnost navedb ne želijo dajati nobenih izjav.
Prvi napadi uspešni
08. 10. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je dejal, da so bili prvi napadi na Afganistan uspešni, saj je bilo v povračilnem udarcu uničenih več talibanskih taborišč. Napadi bodo trajali več tednov.
ZDA nagovarjajo Afganistance k uporu
27. 09. 2001 00.00
Busheva administracija pripravlja obsežno strategijo, ki naj bi bistveno spremenila stanje v Afganistanu. ZDA poskušajo združiti različne skupine Afganistancev in ustanoviti novo vladajočo koalicijo.
Nepravični pogoji za Aktivo?
18. 09. 2001 00.00
V Aktiva Group, ki je izpadla iz postopka nakupa Nove kreditne banke Maribor (NKBM), trdijo, da razpis in postopek izbire kupca banke nista potekala v skladu z uredbo o prodaji državnega premoženja.
Zaostrovanje odnosov v makedonski koaliciji
16. 09. 2001 00.00
Vodja makedonskih socialdemokratov Branko Crvenkovski je zagrozil, da se bo njegova stranka umaknila iz vladne koalicije, če bo parlament sprejel predlog o referendumu o nadaljevanju mirovnega procesa.
Druga faza Nujne žetve zaključena
12. 09. 2001 00.00
Enote zveze Nato so zaključile drugo fazo zbiranja orožja albanskih skrajnežev, v kateri naj bi zbrali več kot tisoč kosov orožja.
Težave ob začetku šolskega leta
09. 09. 2001 00.00
V Makedoniji se v ponedeljeks začenja novo šolsko leto. Ob tem so se že pojavile zahteve staršev, da šolarji obeh etničnih skupin ne bi bili skupaj v razredu.
Obnova hidroelektrarn na Dravi
10. 09. 2001 00.00
Dravske elektrarne so začele z obnovo še zadnjih dveh hidroelektrarnah na Dravi, Ožbalta in Vuhreda. Po obnovi se bo letna proizvodnja električne energije dravske verige povečala za 63 gigavatnih ur.
Nadaljevanje Nujne žetve
08. 09. 2001 00.00
Albanski skrajneži so v drugi fazi Natove operacije Nujna žetev predali 160 kosov orožja ter oklepno vozilo, ki so ga zaplenili makedonski vojski.
Zdravilo iz marihuane proti bolečinam
10. 09. 2001 00.00
Britansko farmacevtsko podjetje GW je najavilo, da bo kmalu poslalo na tržišče pršilo iz konoplje, s katerim se 75 odstotkom ljudi s kroničnimi bolečinami stanje bistveno izboljša.
10 let samostojne Makedonije
08. 09. 2001 00.00
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je ob današnji 10. obletnici neodvisnosti Makedonije v pogovoru za Radio Skopje napovedal, da bo Varnostnemu svetu ZN predlagal oblikovanje regionalnega protiterorističnega pakta.
Nadaljevanje razprave o ustavnih spremembah
03. 09. 2001 00.00
Razprava o ustavnih spremembah, ki je bila prekinjena na zahtevo predsednika sobranja Andova, se bo danes nadaljevala. Andov je pred ponovnim začetkom zahteval zagotovilo, da se bodo vsi makedonski begunci lahko vrnili na svoje domove.
Talibani dovolili obisk Rdečega križa
26. 08. 2001 00.00
Predstavniki Rdečega križa so obiskali humanitarce, ki so v Afganistanu že tri tedne zaprti zaradi obtožb o širjenju krščanstva.
Več energije iz Dravskih elektrarn
04. 07. 2001 00.00
Na hidroelektrarni Vuhred se je začela druga faza prenove elektrarn na Dravi. Po besedah direktorja Dravskih elektrarn Ivana Kralja bodo v okviru druge faze prenove zamenjali šest agregatov ter večji del električne opreme in sistemov na hidroelektrarnah Vuhred in Ožbalt. Obnova obeh elektrarn bo stala okrog 14,3 milijarde tolarjev, z njo pa bodo povečali povprečno letno proizvodnjo električne energije za 63 gigavatnih ur, medtem ko bo skupna moč verige hidroelektrarn na Dravi večja za 31 megavatov. Sočasno z obnovo bo potekala revitalizacija po enega agregata na vsaki hidroelektrarni, medtem ko bosta na vsaki elektrarni dva agregata normalno obratovala. Na ta način bodo obe hidroelektrarni prenovili do oktobra leta 2004.
Izraelci in Palestinci dosegli dogovor
29. 06. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je sporočil, da so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o časovnem načrtu, s katerim naj bi postopoma obnovili mirovna pogajanja. Powell je obenem podprl zamisel o mednarodnih opazovalcih, ki naj bi nadzirali prekinitev ognja. "Uspelo nam bo, če se bo nasilje končalo," je dejal.
Kmalu rezultati prvega aids cepiva
27. 06. 2001 00.00
Predsednik Mednarodne pobude za cepivo proti aidsu (IAVI) Seth Berkley je v New Yorku dejal, da naj bi bili do konca tega leta znani rezultati uspešnosti prvega cepiva proti aidsu, ki ga razvija farmacevtsko podjetje VaxGen iz kalifornijskega Brisbana, imenuje pa se AIDSVAX. Trenutno naj bi potekala zadnja faza preizkusov na ljudeh. Omenjeno cepivo sestavlja protein, ki se nahaja na zunanji plasti virusa HIV, z njim pa naj bi vzpodbudili človeško telo, da razvije protitelesa. Berkley je novico sporočil na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN o aidsu, ki naj bi se s sprejemom sklepne deklaracije končala v sredo.
Premirje z incidenti
15. 06. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je kljub premirju, ki sta ga obe strani strani poskušali vzdrževati, prišlo do novih spopadov in smrtnih žrtev. V enem od dveh incidentov sta v četrtek življenje izgubila palestinski agent in izraelski varnostnik, šlo pa naj bi za strelski obračun. V drugem incidentu je bil ubit Palestinec, trije pa so bili ranjeni, ko je nekdo streljal iz mimovozečega avtomobila. Ta incident je komentiral Svet judovskih skupnosti, ki je izjavil, da je šlo za umor in da dejanje obsojajo še toliko bolj, če je streljal Jud.
Našli še zadnjega rudarja
04. 05. 2001 00.00
Po tem, ko je v jamo Ojstro Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) v torek 24. aprila v jamo na koto 97 (97 m nad morjem) vdrla žitka masa, je reševalcem davi okrog 6. ure štiri do pet metrov pred koncem vpadnika na koto 66 uspelo najti truplo še zadnjega ponesrečenega rudarja Antona Jančiča z Brdc. V vpadniku na koti 66 so beležili stalen dotok vode 600 litrov na minuto, ki so jo sproti izčrpavali. Rudarji so si pri odstranjevanju nanosa pomagali z nakladalcem.
Colarič v brazilski Rio
03. 05. 2001 00.00
V brazilskem Riu de Janeiru se začenja združitveni kongres Svetovne federacije pobratenih mest (UTO) z Mednarodno zvezo lokalnih oblasti (IULA). Splošni svetovni trend je urbanizacija, decentralizacija ter krepitev vlog lokalnih oblasti v globalnem merilu. V tem kontekstu pa je nujno potrebno zagotoviti povezanost lokalnih skupnosti v trdno mednarodno organizacijo, ki bo promovirala načela lokalne demokracije, lokalne samouprave, izmenjavo mnenj in izkušenj med članicami ter sodelovanje na področju decentralizacije, je le nekaj izmed poglavitnih razlogov, zakaj sta se upravni telesi obeh organizacij pred letom dni odločili pogajati za združitev. Kongresa se v imenu ljubljanske mestne občine udeležuje ljubljanski podžupan Anton Colarič.
Kmečka družba kupuje v Republiki srbski
26. 03. 2001 00.00
Skupina Kmečka družba, ki je s 49-odstotnim lastniškim deležem skupaj z Udruženjem izbjeglica iz Republike srbske ustanovila VIB privatizacijski fond v Republiki srbski, je prejšnji teden v Banja Luki z zbranimi certifikati uspešno sodelovala pri nakupu deležev v 136 podjetjih, v katere je sklad VIB nominalno vložil 77,5 milijona nemških mark. V 24 podjetjih je VIB sodeloval z zneski v višini nad enim milijonom mark, v 31 podjetjih pa dodatno z zneski nad pol milijona mark. Gledano v relativnih zneskih je VIB v 28 podjetjih prisoten z več kot 10 odstotki kapitala, v 43 podjetjih pa z deleži višjimi od pet odstotkov. Med zanimivejšimi naložbami je tudi Telekom Republike srbske, v katerega je VIB vložil največji zakonsko dovoljeni delež, to je pet odstotkov vseh zbranih certifikatov, kar predstavlja odstotek lastništva Telekoma.
GPG lani posloval z izgubo
27. 02. 2001 00.00
Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) je lani ustvarilo 642,9 milijona tolarjev izgube, leto poprej pa 31,4 milijona tolarjev dobička. Tako je GPG lani prvič po letu 1994, odkar njegove delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, posloval z izgubo. Med glavnimi vzroki izgube so ostra konkurenca na trgu in nekatere slabosti v podjetju. GPG je sicer lani zabeležil 9,8 milijarde tolarjev čistega prihodka iz prodaje, kar je na nivoju leta 1999, ko je ta znašal 9,2 milijarde tolarjev.