figaro
Evropski tisk o zaključku drame s talci
28. 10. 2002 00.00
Evropski tisk obširno komentira zaključek ruske drame z več kot 700 talci, ki so jih čečenski ugrabitelji od srede zvečer zadrževali v moskovski gledališki dvorani, v soboto zjutraj pa so jih osvobodile ruske posebne enote, pri čemer je umrlo 117 talcev in 50 ugrabiteljev.
Evropski tisk pred vrhom v Bruslju
24. 10. 2002 00.00
Evropski časniki se danes posvečajo vrhu Evropske unije v Bruslju, kjer naj bi voditelji petnajsterice sprejeli ključne odločitve glede širitve povezave.
Francoski mediji o tekmi
12. 10. 2002 00.00
Osrednji francoski športni časnik je v včerajšnji izdaji objavil daljši pogovor s prvim zvezdnikom francoske nogometne reprezentance Zinedinom Zidanom, ki pa je pred kvalifikacijsko tekmo za EP 2004 slovenski reprezentanci namenil bolj malo pozornosti.
Princesa Stéphanie na taborjenju
29. 08. 2002 00.00
Namesto da bi preživljala dopust v ekskluzivnem Saint Tropezu, ali v družinski palači, kot se za princeso spodobi, je Stéphanie Monaška počitnikovala v nekem kampu na jugu Francije.
Tuji tisk o napadu na Gazo
24. 07. 2002 00.00
Tuji tisk se v današnjih komentarjih posveča izraelskemu letalskemu napadu na stanovanjsko naselje v Gazi, v katerem je bilo poleg voditelja skrajne palestinske organizacije Hamas v Gazi Salaha Šehada ubitih še štirinajst ljudi, več kot 150 ljudi pa je bilo ranjenih.
Odzivi časopisja na rezultate volitev v Franciji
17. 06. 2002 00.00
Evropski časniki komentirajo izide drugega kroga francoskih parlamentarnih volitev, kjer je prepričljivo zmagala desnica. Večina meni, da je potrebno na rezultate novega obdobja parlamentarno-predsedniške usklajenosti počakati, saj je pred zmagovito desnico veliko dela.
Evropski tisk o Chiracovi zmagi
06. 05. 2002 00.00
Evropski tisk se je danes obširno razpisal o izidu drugega kroga predsedniških volitev v Franciji. Večina časnikov pri tem ocenjuje, da Jacques Chirac ni zmagal na volitvah, marveč na neke vrste referendumu proti njegovemu nasprotniku, skrajnemu desničarju Jean-Marie Le Penu.
Množični protesti proti Le Penu
01. 05. 2002 00.00
V Franciji je proti predsedniškemu kandidatu skrajne desnice Le Penu demonstriralo 1,1 milijona ljudi, samo v Parizu pa se jih je zbralo več kot 200 tisoč. Okoli 10 tisoč Le Penovih pristašev pa je v središču Pariza svojo podporo izkazalo že dopoldne.
Protesti proti Le Penu
29. 04. 2002 00.00
Po Franciji so bili danes množični protesti proti skrajni desnici in predsedniškemu kandidatu Jean-Marie Le Penu. Gibanja za zaščito človekovih pravic nova zborovanja napovedujejo tudi v prihodnjih dneh.
EU sprožila postopek pri STO
07. 03. 2002 00.00
Evropska komisija je sprožila postopek v Svetovni trgovinski organizaciji proti ameriški odločitvi o visokih carinah na uvoz jekla v ZDA.
Proti terorizmu pod okriljem ZN
15. 02. 2002 00.00
Ruski predsednik Putin je prepričan, da mora boj proti terorizmu potekati pod okriljem ZN. Mednarodna skupnost namreč mora uskladiti način vodenja politike proti državam, ki bi utegnile ponujati zatočišče skrajnežem.
Američani napadli bolnišnico
28. 01. 2002 00.00
V davišnjem napadu ameriških posebnih enot na bolnišnico v Kandaharju na jugu Afganistana je bilo ubitih šest oboroženih Arabcev, domnevnih članov teroristične mreže Al Kaida, ki so se tam skrivali šest tednov.
Helikopterski napad na Kabul
05. 11. 2001 00.00
Ameriške sile nadaljujejo z napadi na položaje talibanov v Kabulu in okolici, tarča napadov pa sta bili tudi mesti Herat in Kandahar. Po talibanskih virih naj bi umrlo najmanj 20 civilistov.V Pentagonu pa so potrdili izgubo vohunskega letala brez pilota severno.
Zakulisja protiteroristične kampanje
05. 11. 2001 00.00
Evropski časniki komentirajo mednarodno krizo, ki so jo povzročili teroristični napadi na ZDA, nadaljuje pa se z ameriškim bombardiranjem Afganistana.
Evropski tisk o napadu na Afganistan
08. 10. 2001 00.00
Evropski tisk je v odmevih na ameriško-britansko vojaško akcijo skoraj enoten v oceni, da "Bush ni imel izbire". Nekateri pa izražajo dvom, češ da je "učinkovitost ameriških napadov na Afganistan negotova" .
Papež v Armeniji
26. 09. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se je v Armeniji poklonil spominu na žrtve turškega pokola armenskega prebivalstva leta 1915, vendar besede genocid zaradi pritiskov turške diplomacije ni uporabil.
Priprave ZDA na povračilne ukrepe
22. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush se je s svetom za nacionalno varnost prek videokonference pogovarjal o nadaljnji strategiji operacije boja proti terorizmu. V Pentagonu medtem pripravljajo ukaz za novo namestitev ameriških sil, pri čemer je potreben le še podpis ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda.
Evropski časniki o morebitnem vojaškem odgovoru ZDA
20. 09. 2001 00.00
Evropski časniki v četrtkovih izdajah obširno pišejo o morebitnih vojaških povračilnih ukrepih in drugih odzivih Združenih držav po terorističnih napadih na New York in Washington 11. septembra.
Tuji časniki o novi izraelski vladi
08. 03. 2001 00.00
Italijanski dnevnik La Repubblica v današnji izdaji piše o novi izraelski vladi, in ob tem poudarja, da je Šaron lahko ponosen na sedanji rezultat, v nasprotju s tem francoski Le Figaro meni, da je Izrael pred novim valom nasilja. Podobnega mnenja je tudi avstrijski Kurier, ki napoveduje, da na Bližnjem vzhodu ne bo nobenih mirovnih pogajanj, dokler bo vlado vodil Ariel Šaron.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Zahod prehitro sprejel ZRJ
23. 12. 2000 00.00
Visoki predstavnik Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner je v pogovoru za sobotno številko francoskega časnika Le Figaro ocenil, da se je mednarodna skupnost po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića prehitro obrnila k Beogradu. Obenem je poudaril, da si mora Zahod v skladu z resolucijo ZN še naprej prizadevati za vzpostavitev obsežne avtonomije na Kosovu v okvirih ZRJ. Po Kouchnerjevem mnenju se je mednarodna skupnost prehitro obrnila k ZRJ, kot da bi pozabila na realnost. "Srečni smo, da ni več Miloševića, vendar pa za kosovske Albance to ničesar ne spremeni. Resnica je ta, da si želijo neodvisnosti," je poudaril Kouchner. Sicer pa je po Kouchnerjevih ocenah s prihodom novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice resolucija ZN o Kosovu postala verodostojna, saj je v času Miloševićevega režima ni bilo moč uresničevati. Resolucija predvideva obsežno avtonomijo za Kosovo v okviru meja ZRJ.
Kosovski Albanci bojkotirali volitve
23. 12. 2000 00.00
Na Kosovu so Albanci volitve bojkotirali, večina kosovskih Srbov pa je svoje glasove oddala predvsem zato, da bi dokazali, da je pokrajina še vedno del Jugoslavije. Po zadnjih podatkih je bila udeležba dokaj visoka. Volitve so potekale brez incidentov, prišlo je le do manjših zapletov. Več volišč namreč niso pravočasno odprli.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Umrl skladatelj Pierre Petit
03. 07. 2000 10.34
V starosti 78 let je v pariški bolnišnici umrl francoski skladatelj in glasbeni kritik Pierre Petit, je sporočila njegova družina, ki pa ni navedla vzroka smrti. Petit je bil zadnjih 25 let glasbeni kritik pri francoskem dnevniku Le Figaro, od leta 1963 do lani pa je dirigiral v eni od pariških glasbenih šol. Napisal je tudi nekaj glasbenih del, med drugim opereto Maršal brez sramu, ter glasbo za številne balete in klavir. V 60. in 70. letih je delal tudi na državni radioteleviziji, kjer je bil urednik za klasično, kasneje pa še za komorno glasbo.
Francija prevzela vodenje EU
01. 07. 2000 21.14
Polletno predsedovanje Evropski uniji je danes od Portugalske prevzela <A HREF=http://www.presidence-europe.fr/pfue/static/acces5.htm target=_blank> Francija</A>. Kot ena od šestih ustanovnih članic unije je Francija v tej vlogi že enajstič. V vrh prednostnih nalog v drugi polovici leta Pariz postavlja priprave EU na sprejetje novih članic, torej medvladno konferenco o institucionalnih reformah, ki naj bi bila po načrtih petnajsterice končana do konca leta. Francija napoveduje tudi spodbujanje dinamike pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo in konec leta oblikovanje strategije za sklep pogajalskega procesa, obljub o določanju ciljnih datumov pa za zdaj ne daje. Visoko med prednosti je Pariz uvrstil še utrjevanje zunanjepolitične vloge EU in nadaljnje razvijanje skupne varnostne in obrambne politike.
Zobozdravnik pulil zdrave zobe
09. 04. 2000 10.40
Številni zdravi prebivalci severnofrancoskega mesta Sarcelles so postali žrtve obsedenega zobozdravnika, ki je nič hudega slutečim pacientom zaradi svoje lakomnosti in s sadističnim veseljem postopoma populil vse zobe, kasneje pa jim vstavil drage zobne proteze, je poročal Le Figaro.
Schüssel zaupa Haiderju
21. 02. 2000 13.01
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za današnjo izdajo pariškega dnevnika Le Figaro zatrdil, da zaupa vodji avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jörgu Haiderju.
Največ alkoholnih pijač popijejo Francozi
31. 01. 2000 07.56
Francozi so skupaj s Portugalci na čelu evropskih držav po pitju alkoholnih pijač. Vsak Francoz že od leta 1990 popije v povprečju 13 litrov čistega alkohola na leto, je poročal časnik Le Figaro.