filma
Anna Karina v Kinoteki
02. 11. 2000 00.00
Anna Karina, pretresljivo lepa ikona francoskega novega vala v 60-ih letih in muza, ki je s svojo omamno čutnostjo zaznamovala najboljše filme Jeana-Luca Godarda, bo med svojim postankom v Sloveniji obiskala tudi Slovensko kinoteko. Ljubiteljem filma se bo pridružila v petek, 3. novembra, ob 20. uri na projekciji Godardovega filma Alphaville ali Pustolovščine Lemmyja Cautiona, zrelega seštevka vseh estetik novega vala in enega najlepših ljubezenskih filmov nasploh. To je nenadkriljiva priložnost za vse, ki se jim po žilah pretaka vsaj kaplja cinefilske krvi, da v živo uzrejo božanski obraz bivše manekenke, danes pesnice in šansonjerke, ki je v sanjavih velikih planih s filmskih platen z nami delil toliko solz, verzov, pokajenih cigaret in najlepši stavek v zgodovini kinematografije: "Ljubim vas." Film Alphaville ali Pustolovščine Lemmyja Cautiona (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution) bo predvajan z angleškimi podnapisi. Poleg Karine so v tem črnobelem filmu iz leta 1965 zaigrali Eddie Constantine, Akim Tamiroff in Jean-Pierre Léaud. Zgodba govori o ameriškem zasebnem detektivu, ki prispe v Alphaville, futuristično mesto na drugem planetu. Njegov ameriški značaj je v nasprotju z mestnimi zakoni, ki prepovedujejo ljubezen in izražanje mnenj. Ena najlepših ljubezenskih zgodb vseh časov.
5. Forum evropskega filma
01. 11. 2000 00.00
15 filmov na temo "Imeti 20 let leta 2000 v Evropi" se bo potegovalo za nagrado Don Kihot na 5. Forumu evropskega filma, ki bo potekal od 9. do 14. novembra v Strasbourgu.
Premiera novega mladinskega filma
31. 10. 2000 00.00
V Slovenski kinoteki bo nocoj na odprtem platnu premiera neodvisnega celovečernega mladinskega igranega filma Obleka naredi človeka avtorice Viki Voglar. Film pripoveduje o družini, ki dobi v dar obleko nekega neznanca. Ta dogodek družino nekako preoblikuje, saj šele z njeno pomočjo začnejo odkrivati kvalitete življenja. Film Obleka naredi človeka je nastal kot neodvisni projekt kulturnega društva Študentski plesni ansambel "Črt Sojar Voglar". Avtorica Viki Voglar, ki je napisala tudi scenarij, je prva slovenska režiserka celovečernega igranega filma. Pred tem se je v vlogi režiserke izkazala še pri dveh glasbeno-plesnih predstavah, treh radijskih igrah in lutkovni predstavi. Bor Sojar Voglar je kot direktor fotografije, glavni kamerman, snemalec, montažer in tonski mojster skrbel za področje tehnike pri nastajanju filma, glasbeno noto pa je prispeval Črt Sojar Voglar, skladatelj in profesor glasbene teorije na glasbeni akademiji. V glavnih vlogah pa se predstavijo Maja Mišič, Mateja Čuk in pes Inko.
Wenders bo snemal film o Ameriki
30. 10. 2000 00.00
Režiser Wim Wenders bo prihodnje leto posnel film o svoji drugi domovini Ameriki. Skupaj z ameriškim avtorjem Samom Shepardom je že napisal snemalno knjigo z delovnim naslovom V Ameriki. Snemanje naj bi se začelo prihodnjo pomlad. 55-letni Wenders, ki živi v Los Angelesu, tudi načrtuje predelavo svojega nagrajenega dokumentarnega filma Buena Vista Social Club z digitalno tehnologijo.
Podelili nagrade zlati klas
29. 10. 2000 00.00
Filma Requiem for a dream ameriškega režiserja Darrena Aronofskya in La ville est tranquille francoskega režiserja Roberta Guediguiana sta dobitnika zlatega klasa, glavne nagrade mednarodnega filmskega festivala v Valladolidu v Španiji. Nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela francoska igralka Ariane Ascaride in sicer za vlogo v filmu La ville est tranquille, v moški konkurenci pa je nagrado prejel mehiški igralec Damian Alcazar za vlogo v filmu La Ley de Herodes Luisa Estrade. Američanka Karyn Kusama je za svojo filmsko stvaritev Girlfight prejela srebrno klasje. Festival v Valladolidu je zaživel leta 1956 z namenom španskim gledalcem predstaviti režiserje in druge filmske ustvarjalce iz sveta.
Začetek Film video monitorja
26. 10. 2000 00.00
V Kulturnem domu v Gorici se je začel 15. Film video monitor, na katerem v Italiji predstavijo novosti slovenskega filma in ustvarjanja na področju videa, dokumentarnega filma in letos prvič tudi web produkcije - ustvarjanja na svetovnem spletu.
Bondovi avtomobili v muzeju
24. 10. 2000 00.00
Avtomobili najslavnejšega agenta tajnih služb z velikih ekranov Jamesa Bonda so od minule nedelje razstavljeni v britanskem muzeju avtomobilov v kraju Beaulieu na jugu Velike Britanije.
Francoski inštitut poudaril zbirko knjig
24. 10. 2000 00.00
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru na Gradu Tivoli bodo v četrtek, 26. oktobra, odprli razstavo Umetnost od strani do strani, na kateri bo predstavljena francoska zbirka knjig umetnikov in drugih publikacij. Razstava bo stalna, saj jo centru za obdobje desetih let podarja Francoski inštitut Charles Nodier. Avtor razstave je Guy Schraenen, ki bo poldrugo uro pred odprtjem razstave (ob 20. uri) spregovoril o zbirki in pomenu umetnikov v njej. Sicer pa je ta razstava le eden v vrsti kulturnih dogodkov, ki jih organizira Francoski inštitut, je na današnjem "francoskem" zajtrku z novinarji povedala direktorica inštituta Christine Schell.
Nagrajenci festivala slovenske animacije
22. 10. 2000 00.00
Glavne nagrade, plakete prvega festivala slovenske animacije, so ob sklepu festivala v izolskem kinu Odeon prejeli animirani filmi: Packi in Packe iz tekmovalne kategorije osnovnošolski otroci do 15 let, ustvarjalcev iz Zavoda za usposabljanje Janez Lovec, Kako se znebiš mačota avtorja Marjana Mančka in Portreta z ozadjem avtorja Amirja Muratoviča, oba iz kategorije ustvarjalci animiranih filmov slovenskih producentov.
Odprli festival slovenske animacije
21. 10. 2000 00.00
Mesto Izola je gostitelj in prireditelj prvega festivala slovenske animacije, ki ga je včeraj v izolskem kinu Odeon svečano odprla izolska županja Breda Pečan in ob tem povedala, da bo festival, ki je zasnovan bienalno, dosegel svoj namen, ko bo slovenska produkcija animiranih filmov narasla do take mere, da bo festival lahko postal vsakoleten dogodek.
Enajsta jesenska filmska šola
20. 10. 2000 00.00
V organizaciji Slovenske kinoteke, revije Ekran, Inštituta Studiorum Humanitatis in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani se je pričela enajsta jesenska filmska šola na temo Mi gradimo film - film gradi nas. Na predavanjih, ki bodo v prostorih ISH potekala še jutri, bodo strokovnjaki med drugim govorili o nezbrani percepciji, filmu kot rekonstrukciji realnosti, o prostorih (po)gleda in zgovornem nemem prostoru. Poskušali bodo odgovoriti tudi na vprašanja kako film tvori svoje mentalne prostore, kako je mogoče misliti arhitekturo s pomočjo filma, kje sodobna arhitektura prične režirati ambient, kje pa obiskovalca.
43. mednarodni festival dokumentarnega in animiranega filma
19. 10. 2000 00.00
V nemškem Leipzigu te dni poteka 43. mednarodni festival dokumentarnega in animiranega filma. Začel se je v torek zvečer s predvajanjem nemega filma Sreča ruskega režiserja Aleksandra Medvedkina iz leta 1935, ki velja za enega najpomembnejših nemih filmov. Do nedelje se bo na tekmovanju v okviru festivala predstavilo 20 dokumentarnih in 42 animiranih filmov, ki se bodo potegovali za zlate in srebrne golobe ter vrsto posebnih nagrad v skupni vrednosti 32.000 evrov. Skupno bodo v Leipzigu predvajali 270 filmov iz 35 držav, od tega bodo premierno predvajali 26 dokumentarcev iz filmskega studia v ruskem Jekaterinburgu. Na festivalu bodo letos prvič podelili tudi nagrado za najboljšo režijo za dokumentarni film.
Slovenska premiera Porno filma
18. 10. 2000 00.00
Po uspešnih festivalskih nastopih na filmskih festivalih v tujini (Karlovy Vary, Palič, Sarajevo, Figueira da Foz, Umea in Pusan) in po odlični kritiki v ameriški 'bibliji' filmske industrije, tedniku Variety, prihaja Porno film v režiji Damjana Kozoleta tudi v slovenske kinodvorane. Porno film je tudi letošnji portoroški zmagovalec, saj je tam pobral kar šest nagrad. Slovenska premiera je nocoj ob 21.30 v kinu Komuna. Predstavila se bo celotna filmska ustvarjalna ekipa in igralska zasedba filma, poleg tega pa bodo ruski igralki Natalii Danilovi podelili Stopovo nagrado za igralko leta, ki jo je za vlogo Kalinke v filmu prejela na letošnjem 3. festivalu slovenskega filma v Portorožu.
22. festival mediteranskega filma
17. 10. 2000 00.00
V francoskem mestu Montpellier se bo 27. oktobra začel 22. mednarodni festival mediteranskega filma, na katerem bodo do 5. novembra prikazali 195 filmov iz 22 držav. Organizatorji bodo v uradnem programu festivala prikazali 13 dolgometražnih in 20 kratkometražnih filmov. Častni gostji festivala bosta Mehika in Italija. Tako bodo predvajali retrospektivo filmov španskega režiserja, ki je živel v Mehiki, Luisa Bunuela in opus Artura Ripsteina. Italijo bodo počastili med drugim z retrospektivo Verdi na filmu in s projekcijo filmov Luchina Viscontija, Bernarda Bertoluccija, Dina Risija, Marca Ferrerija, Tinta Brassa in Giuseppa Tornatoreja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi devet "draguljev slovenske kinematografije", med njimi filme iz obdobja od 60-tih let do danes. Ljubitelji filmske umetnosti si bodo lahko ogledali še film ameriškega režiserja nemškega rodu Ernesta Lubitscha z naslovom Ko sem bil mrtev (Als ich tot war) iz leta 1916, ki so ga leta 1994 našli v Novi Gorici.
Festival slovenske animacije v Izoli
17. 10. 2000 00.00
Z razstavo del animatorjev Zvonka Čoha in Milana Eriča ter s predstavitvijo njunega prvega slovenskega animiranega celovečernega filma Socializacija bika se bo v četrtek v Izoli začel prvi festival slovenske animacije. V tekmovalni program se je zaradi pičle domače produkcije animiranih filmov uvrstilo brez selekcije 29 animacij, razvrščenih v pet kategorij.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
5. festival Cinespana
11. 10. 2000 00.00
Festival Cinespana, ki že petič zapored med 11. in 22. oktobrom poteka v francoskem Toulousu, obiskovalcem tokrat nudi pregled španske kinematografije s počastitvijo največjih imen španskega filma, obenem pa naj bi predstavili tudi kakih 20 filmov novejše produkcije. V uradnem delu festivala se bo v tekmovalnem programu devet celovečercev, ki so jih posneli lani in letos, potegovalo za šest nagrad
Julia Rooberts ena najbolj dobičkonosnih igralk
11. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka Julia Roberts prinaša hollywoodski filmski industriji enega največjih dobičkov. Glede na najnovejši seznam vpliva in vrednosti posameznih filmskih zvezd v Hollywoodyu, Hollywood's Hot List, je Julia edina igralka, ki zgolj s svojim imenom lahko ob premieri filma v kino dvorane pritegne množice obiskovalcev. Avtor seznama James Ulmer, o Robertsovi, zvezdi filmov kot so Čedno dekle, Notting Hill in Erin Brockovich, piše, da je na vrhu seznama igralcev in igralk, ki lahko za vlogo v filmu zahtevajo in tudi prejmejo 20 milijonov dolarjev. Takoj za Robertsovo so se na seznamu najbolje plačanih zvrstili igralci Tom Hanks, Tom Cruise, Mel Gibson, Bruce Willis, John Travolta, Brad Pitt, Meg Ryan, Leonardo Di Caprio in Will Smith.
Andrzej Wajda cenzuriral svoj film
11. 10. 2000 00.00
Poljski režiser Andrzej Wajda, dobitnik oskarja za življenjsko delo, je cenzuriral svoj film Dežela velikih obljub iz leta 1975. Iz filma je izrezal več epizod, med drugim erotične prizore. Wajda (74) je v Varšavi predstavil novo različico svojega filma, ki je bil leta 1976 tudi nominiran za oskarja. "Obžalujem, ker je Wajda izrezal prizor orgije. Ta scena je namreč vstopila v zgodovino poljskega filma," je dejal Daniel Olbychski, eden od treh glavnih igralcev v filmu, ki je igral tudi v omenjenem prizoru. Wajda je za časnik Super Express dejal, da mu ta prizor "ni všeč". V času, ko je bil film posnet, je bilo potrebno za posnetek takšne scene "veliko poguma". "Šlo je za eno od oblik boja proti uradni cenzuri. Danes pa sem prepričan, da prizor ni prinesel ničesar novega. Današnja filmska podukcija je preplavljena z erotiko, zato ne vidim več potrebe po tem, da bi šokiral," je pojasnil Wajda. Kritiki so novo montažo soglasno pohvalili, saj sta med drugim izboljšana zvok in slika. Film je zato bolj zgoščen in "bolj prilagojen okusu občinstva," menijo kritiki.
Bob Hoskins na snemanju filma na Poljskem
11. 10. 2000 00.00
Britanski filmski zvezdnik Bob Hoskins (Mona Lisa) igra glavno vlogo v filmu nemško-poljske produkcije, ki ga te dni snemajo na Poljskem. Režiser Tomasz Wiszniewski, ki je skupaj z Robertom Brutterjem tudi napisal scenarij, snema "road movie" o potovanju iz povojne Jugoslavije na Poljsko. Istočasno gre za "potovanje junakov v globine njihovih duš", je izjavil režiser.
Začel se bo filmski festival v Montrealu
10. 10. 2000 00.00
Od 12. do 22. oktobra bodo v Montrealu predstavili 72 dolgometražnih filmov in 50 produkcij novih medijev. Festival, na katerem sodeluje 27 držav, bodo odprli s projekcijo filma Plesalka v temi danskega režiserja Larsa Von Trierja, dobitnika letošnje zlate palme cannskega festivala.
Beaubourg v znamenju britanskega filma
10. 10. 2000 00.00
V francoskem kulturnem centru Pompidou bodo od 4. oktobra do 5. marca predvajali 200 britanskih filmov. Za predstavitev britanskih filmov so se Francozi odločili predvsem zato, ker se v Franciji še vedno ne morejo izogniti predsodkom, ki zadevajo Britance in njihov film. Gotovo je k temu prispevala slavna izjava Francoisa Truffauta, da "besedi Anglija in film ne gresta skupaj", s katero je v določenem trenutku hotel odvrniti ljudi od Hitchcocka.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Prireditve v Mestu žensk
08. 10. 2000 00.00
Včeraj je na Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk potekala prva od treh stripovskih delavnic Helene Klakočar.
Porno film potuje po svetu
05. 10. 2000 00.00
Slovenski Porno film režiserja Damjana Kozoleta bo slovensko premiero doživel 18. oktobra v Ljubljani, medtem pa uspešno potuje po mednarodnih festivalih. Film je povsod naletel na odlične odzive občinstva in kritike. Po predstavitvi na festivalu v portugalski Figueiri da Foz se je Porno film preselil v švedsko Umeo, od tam pa na največji azijski festival v Pusanu v Južni Koreji. Povabljen je tudi na največji južnoameriški festival v brazilski Sao Paulo. Eddie Cockrell, kritik ameriškega Varietyja, enega najpomembnejših filmskih časopisov na svetu, je v kritiki po festivalu v Karlovyh Varyh o delu Porno film zapisal, da je "prijazen, luciden in v pravem času narejen hvalospev človeškim slabostim". Po oceni kritika bo prikazovanje na mednarodnih festivalih filmu zagotovilo občinstvo širom sveta, "vročica" pa je zagotovljena tudi pri distribuciji, saj bodo gledalci presenečeni nad smehom, ki ga izzivajo resni obrazi igralcev, zato gole kože v filmu ne bodo pogrešali. Kot je sporočil producent Kozoletovega filma Danijel Hočevar, se bo ekipa filma v prihodnjih dneh predstavila v večjih slovenskih mestih, kjer bodo organizirane premiere, torej v Mariboru, Celju, Novem mestu, Kranju, Velenju, Slovenj Gradcu in Portorožu. Hočevar še sporoča, da je zanimanje za film pokazala ameriška distribucijska hiša Samuel Goldwyn Films, ki jo zanima odkup Porno filma za ameriško tržišče. Beograjski distributer Vans film ga je že odkupil za jugoslovansko tržišče, tečejo pa tudi dogovori za prodajo filma v Singapur.
Razstava v Muzeju novejše zgodovine
04. 10. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine se bo drevi odprla razstava Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla. Razstava, uredila jo je Nataša Urbanc, sovpada z 80. obletnico koroškega plebiscita, ko je del slovenstva ostal zunaj lastne domovine. To je bil hkrati tudi čas, ko so Slovenci prvič samostojno zaživeli v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) z lastno avtonomijo, ki je sicer kmalu prenehala. Za Slovence je bil to izredno pomemben čas, "za nas pa pomembna zgodovina, ki jo premalo poznamo", in ravno zato so se po besedah Urbančeve v muzeju odločili za pripravo takega projekta. Razstava bo na ogled do 26. novembra.
Umrl poljski režiser Jerzy Has
04. 10. 2000 00.00
V 75-letu starosti je v bolnišnici v Lodzu umrl poljski režiser Jerzy Has, ki je med drugim leta 1964 režiral film Rokopis iz Zaragoze po romanu Jana Potockega. Has je znan tudi po ekranizaciji številnih drugih literarnih del. Režiser je bil v letih 1990-1996 tudi direktor slavne filmske šole v Lodzu. Poljski režiser Andrzej Wajda je Hasa označil za režiserja, ki je bil po njegovih besedah vedno "neodvisen in izviren". "Z njim odhaja umetnost poljskega filma," je ob Hasovi smrti dejal Wajda.
Elina Löwensohn v Mestu žensk
03. 10. 2000 00.00
Gostja šestega mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo od 4. do 14. oktobra v Ljubljani, bo tudi igralka Elina Löwensohn. Živi v Parizu, je romunskega rodu, velja pa za vzhajajočo zvezdo ameriškega, francoskega in še katerega neodvisnega filma. Löwensohnova se bo z novinarji pogovarjala v četrtek dopoldne v Slovenski kinoteki. Tam bo dan zatem ob 22. uri brala odlomke iz izzivalne igre Monologi vagin (The Vagina Monologues) avtorice Eve Ensler. Igralka bo na voljo za pogovor tudi 4. oktobra po večerni kinotečni projekciji Hartleyevega Amaterja.
Andrea Raducan na filmskem platnu
02. 10. 2000 00.00
Zgodba o romunski telovadki Andrei Raducan, ki so ji zaradi jemanja nedovoljenih poživil na OI v Sydneyju odvzeli zlato medaljo v mnogoboju, bo kmalu prišla tudi na filmsko platno. Romunski filmarji so od njene družine že odkupili ekskluzivne pravice za snemanje filma o življenjski zgodbi 16-letne telovadke.
Podelili zlato školjko
01. 10. 2000 00.00
Mednarodna žirija je sinoči z najvišjo nagrado 48. mednarodnega filmskega festivala v španskem San Sebastianu - zlato školjko - nagradila črno komedijo Uničenje človeka (La perdicion de los hombres) enega najbolj znanih mehiških režiserjev Artura Ripsteina. Scenarist filma Paz Alicia Garciadiego je prejel nagrado za najboljši scenarij. Za Ripsteina je to že druga zlata školjka, saj je prvo prejel leta 1993 za film Principio a fin, ki ga je posnel po romanu Nihče več ne piše polkovniku Gabriela Garcie Marqueza. Žirija pod vodstvom britanskega režiserja Stephena Frearsa je nagrado za najboljšo igralko podelila Španki Carmen Mauri za vlogo v komediji Skupnost (La communidad) Španca Alexa de la Iglesia. Perujski igralec Gianfranco Brero pa je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu Rdeče črnilo (Tinta Roja).