filma

De Nira ne bo v novem filmu Scorseseja

16. 11. 1999 18.14

Robert De Niro je iz osebnih razlogov odpovedal sodelovanje v novem filmu Martina Scorseseja Gangs of New York, poroča časopis Hollywood Reporter. Po pisanju časopisa Robert De Niro ne želi zapustiti ZDA zaradi snemanja filma, ki je prevdideno aprila prihodnje leto v Rimu. De Niro bo ta teden v New Yorku začel snemati komedijo Meet the Parents, nato pa bo igral še v policijskem filmu The Score, ki naj bi ga začeli snemati marca v San Franciscu.

Na Dunaju festival otroškega filma

14. 11. 1999 17.08

Na Dunaju se je včeraj začel mednarodni festival otroškega filma, ki bo potekal do 21. novembra. V ospredju bodo filmi s socialno problematiko, letos pa bodo posebno pozornost namenili tudi otrokom, ki še ne znajo brati. Norveški film Samo oblaki lahko premaknejo zvezde pripoveduje zgodbo deklice Marie, kateri mlajši bratec umre za rakom. Izguba je še bolj boleča, ker mati zapade v hudo depresijo. Prijateljstvo z vrstnikom Jakobom deklici pomaga premagati žalost. Iranski film Materinska ljubezen se odvija v vzgojnem zavodu. Mali tat Mehdi, sirota brez obeh staršev, si zapiči v glavo, da je priljubljena socialna delavka njegova mati. Sledi ji v njeno stanovanje...

Nadaljevanje filma Ko jagenjčki obmolknejo

13. 11. 1999 12.42

Nadaljevanje kultnega trilerja Ko jagenjčki obmolknejo bodo morali posneti brez Jodie Foster. Kot je na televizijski postaji MTV pred dnevi sporočila igralkina predstavnica, Fosterjeva, ki je v filmu zaigrala agentko FBI Clarice Starling, ki se bori s ljudožerskim Hannibalom Lectorjem, v vlogi ne bo več ponovno nastopila. Vzrok za to naj bi bilo igralkino nestrinjanje s scenarijem. Snemanje Hannibala naj bi se kmalu začela, Fosterjeva pa se s scenarijem ne strinja, ker naj njen lik ne bi imel nobene veze s prvotnim značajem Starlingove. Agentka FBI se namreč spreobrne v ljudožerko. Za zdaj še ni znano, ali bo Anthony Hopkins tudi v nadaljevanju odigral Lectorja.

Oskarja Državljana Kanea bodo prodali na dražbi

13. 11. 1999 12.38

Iz dražbene hiše Christie's so pred dnevi sporočili, da bodo 18. novembra na dražbi prodali edinega oskarja filma Orsona Wellesa Državljan Kane. Gre za oskarja za najboljši izviren scenarij. Državljan Kane je bil leta 1942 sicer nominiran za devet oskarjev, med njimi za najboljši film, najboljšega režiserja in najboljšega igralca, nagradili pa so ga samo za scenarij, delo Orsona Wellsa in Hermana Mankiewicza.

Ukradli vizijo nebes

12. 11. 1999 09.42

Ustvarjalci in distributerji filma What Dreams May Come Robina Williamsa so slikarju Louisu Jonesu ukradli vizijo nebes, naslikano na štirih Jonesovih slikah in jo uporabili v filmu. Družbi Polygram Filmed Entertainment Distribuiton in Interscope communications sta se s slikarjem pogodili za dva milijona dolarjev izplačila zaradi kršenja avtorskih pravic. Avtor slik, ki stanuje na obalah Virginije, je izjavil, da je z dogovorom zelo zadovoljen.

Mlada nemška režiserja o filmu o Berlinu

11. 11. 1999 21.08

Mlada nemška režiserja, Bettina Ellerkamp in Joerg Heitmann, sta v Cankarjevem domu predstavila svoj najnovejši skupni projekt - mešanico dokumentarnega in igranega filma - z naslovom Killer.Berlin. doc, s katerim sta po lastnih besedah poskušala predstaviti Berlin, kot ga dojemata in živita sama oz. njuni prijatelji. Omenjeni film je bil na Ljubljanskem filmskem festivalu prikazan v sekcije Perspektive, ki predstavlja mlade obetavne filmske talente.

Prizadevanja za rešitev kulis

11. 11. 1999 15.55

Arheologi, filmski zgodovinarji in navdušenci skušajo izpod kalifornijskega peska rešiti kulise nemega filma Deset zapovedi Cecila B. DeMilla iz leta 1923. Ostanki kulis iz mavca in gline tega najdražjega filma svojega časa so zakopani pod sipinami blizu mesta Guadalupe, 275 kilometrov severozahodno od Los Angelesa. Gre za kulise avenije sfing z dvema deset ton težkima kipoma sfinge in najmanj tri metre visokih kipov štirih faraonov. To filmsko mesto je obkrožal 24 metrov širok in 36 metrov visok zid s hieroglifi, narejenimi po vzoru iz neke egipčanske grobnici v Egiptu. Producent filma je bil Paramount, stal pa je 1,4 milijona dolarjev, kar je bilo štirikrat več od povprečnega filmskega proračuna. Ameriški režiser dokumentarnih filmov Peter Brosnan s kolegi skuša zbrati 180.000 dolarjev za izkop in restavriranje teh 76 let starih kulis, doslej pa jim je uspelo zbrati 25.000 dolarjev. Akcijo reševanja ''pokopanega mesta'' je začel, potem ko je zanj zvedel v avtobiografiji režiserja Cecila B. DeMilla.

V Tokiu nagradil Tajvanca

08. 11. 1999 15.47

Na 12. mednarodnem festivalu v Tokiu je včeraj največ nagrad prejel tajvanski režiser Chang Tso-chu za film Senca in svetloba. Žirija ga je nagradila za najboljši film, prejel je nagrado azijskega filma ter zlato nagrado Tokia za mladega režiserja. To je tretji film 38-letnega režiserja, govori pa o tragični ljubezni 17-letnega dekleta. Za nagrade se je na tem najpomembnejšem festivalu v Aziji potegovalo 16 filmov. Žirija je posebno nagrado podelila južnokorejskemu režiserju Parku Chongu Wonu, za najboljšo režijo je nagradila britansko režiserko Martho Fiennes za film Onegin, za najboljša igralca pa španska igralca Mario Galiano in Carlosa Alvares-Novoo za vlogo v filmu Solas. Na desetdnevnem festivalu so predvajali 146 filmov, ki si jih je ogledalo več kot 110.000 ljudi.

Zabave prejšnjega tedna

08. 11. 1999 12.09

V torek, 2.novembra, je ŠOU v Ljubljani organiziral največji študentski žur doslej - Millennium bruc, in to kar v treh halah Gospodarskega razstavišča. Glavne zvezde večera so bile že poznane skupine kot so Big Foot Mama, Zoran Predin, Sausages, Kingston, Agropop, Vesele Štajerke, Džem Sešn... Na svoj račun so prišli tudi raverji v raverski hali, vrtel pa jim je najbolj znan DJ team: Umek, Do jaja, Bizzy. Študenti so si lahko ogledali še Pink Factory-skupino erotičnih kubistov, modno revijo, finalni izbor za Miss Univerze - to je postala dvajsetletna Tjaša Zabukovec iz Visoke poslovne šole, plesali so plesalci plesne šole Bolero, Franca Marolta, Tineta Rožanca. Žur je trajal do jutranjih ur, za red pa je skrbelo kar 100 redarjev.

Ponovno nagrada Burgerju

07. 11. 1999 20.14

Glavno nagrado 9. mednarodnega festivala mladega filma Srednje in Vzhodne Evrope, ki je od 3. novembra potekal v nemškem Cottbusu, je med približno sto filmi in videi iz 25 držav nocoj prejel slovenski celovečerec V leru režiserja Janeza Burgerja.

Wenders na otvoritvi berlinskega festivala

06. 11. 1999 17.51

Mednarodni berlinski filmski festival bodo 9. februarja 2000 odprli s svetovno premiero 20. filma slovitega nemškega režiserja Wima Wendersa The Million Dollar Hotel. V omenjenem filmu v glavnih vlogah nastopajo Mel Gibson, Milla Jovovich in Jeremy Davies. Scenarij je nastal pod peresom Nicholasa Kleina, glasbo za film pa je produciral Bono iz irske skupine U2.

Festival dokumentarnega filma v Leipzigu

03. 11. 1999 18.51

V nedeljo so v Leipzigu na 42. mednarodnem festivalu podelili zlate golobe za najboljše dokumentarne in animirane filme. Zlatega goloba za celovečerni dokumentarni film je dobil poljski film Takšna zgodovina režiserja Pawla Lozinskiga, denarna nagrada pa znaša 10.000 nemških mark. Glavno nagrado za kratki dokumentarni film je dobil ruski režiser Dmitry Kabakov za delo Sam. Zlatega goloba za najboljši animirani film je mednarodna žirija podelila kanadskima filmskima ustvarjalkama Wendy Tilby in Amandi Forbis.

Uspešna filma V leru in Socializacija bika?

02. 11. 1999 19.55

Slovenski celovečerni animirani film Socializacija bika? avtorjev Zvonka Čoha in Milana Eriča je na pravkar končanem 42. mednarodnem festivalu dokumentarnih in animiranih filmov v nemškem Leipzigu dobil posebno nagrado, Burgerjev igrani celovečerec V leru pa je na 29. mednarodnem filmskem festivalu Molodist v Kijevu prejel kar več nagrad: diplomo festivalske žirije za drugi najboljši celovečerni film, za švedskim Prekleti Amal, posebno nagrado žirije Mednarodnega združenja kino klubov (International Federation of Cine Clubs - FICC), igralec Jan Cvitkovič pa kot najboljši igralec nagrado Yvesa Montanda.

Razstava nove medijske ustvarjalnosti z Japonske

02. 11. 1999 18.26

Nocoj bodo v Moderni galeriji odprli vrata razstave in simpozija Nova medijska umetnost in teorija z vzhoda: Tokio - Ljubljana@ 2000, ki ga je zasnovala gostujoča kustosinja Marina Gržinić.

Prvine grške tragedije v novem filmu producentske hiše Disney

02. 11. 1999 08.15

Producentska hiša Disney pripravlja snemanje 70 milijonov dolarjev vrednega filma o resnični usodi samotarskega matematika Teda Kaszynskega, ki so ga zaradi niza napadov leta 1998 obsodili na dosmrtno ječo. Nekdaj bleščeči matematik se je namreč 1978 podal v sveti boj proti tehnologiji in napredku in začel v neki hribovski koči v ameriški zvezni državi Montana izdelovati bombe, ki jih je potem pošiljal po pošti. Najpogostejši prejemniki njegovih pošiljk so bili univerzitetni delavci in študentje, s čimer si je Kaszynski prislužil vzdevek ''Unabomber''. Največ pozornosti v Disneyjevem filmu pa kljub temu ne bo prejel Ted, temveč njegov brat David, ki je poblaznelega matematika tudi razkril. Po besedah nekega Disneyevega predstavnika je namreč David pravi ameriški heroj, ki se razdvojen med ljubeznijo do brata in dolžnostjo, odloči za slednje. Pripoved tako vsebuje vse prvine grške tragedije, pojasnjujejo pri Disneyju.

Isabelle Adjani bo igrala Kleopatro

01. 11. 1999 11.04

V drugem kinotečnem filmu o galskem junaku Asterixu, ki je pred dnevi praznoval svoj 40. rojstni dan, bo francoska igralka Isabelle Adjani odigrala vlogo Kleopatre, je v pogovoru za časnik France Soir dejal risar priljubljenih galskih junakov Albert Uderzo. Po njegovih besedah bo glavne vloge filma v režiji Claudea Berrija odigrala enaka igralska zasedba kot v prvem filmu Asterix in Obelix proti cezarju. Vlogo Asterixa bo prevzel Claude Zidi, njegovega prijatelja Obelixa pa bo odigral Gerard Depardieu. Dogodivščine risanega junaka Asterixa so prvič izšle 29. oktobra leta 1959 v časopisu Pilote. Od takrat so po svetu prodali približno 290 milijonov albumov o Asterixu v 85 jezikih ali narečjih.

Kusturica bo znova snemal film o Romih

26. 10. 1999 14.01

Režiser Emir Kusturica je napovedal snemanje filma o deportaciji romunskih Romov med drugo svetovno vojno. Kusturica, ki je v Romunijo prišel zaradi predstavitve svojega filma Črna mačka, beli mačkon, se je srečal z neuradnim voditeljem romunskih Romov Florinom Cioabo, znanem tudi po vzdevku Kralj vseh Romov. Kusturica, ki je v preteklosti že snemal filme o življenju Romov, pravi, da čuti tesno povezanost z romsko manjšino. Po Cioabovih besedah je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo skoraj 200.000 Romov, potem ko so bili pregnani, kakih 9000 pa jih je preživelo. Polovico romunskih Romov so privrženci pronacističnega diktatorja Iona Antonescuja odpeljali v koncentracijsko taborišče Bug v današnji Moldaviji, druge pa so madžarske oblasti opreljale v Transilvanijo, ki je bila med drugo svetovno vojno del Madžarske. Po uradnih podatkih naj bi danes v Romuniji živelo kakih 400.000 Romov.

Časopisje navdušeno nad novim filmom Andrzeja Wajde

25. 10. 1999 13.22

Časopisje v Varšavi je pred dnevi z navdušenjem sprejelo nov film poljskega režiserja Andrzeja Wajde z naslovom Mlostljivi gospod Tadej (Pan Tadeusz).

Festival neodvisnega filma in videa Slovenije

22. 10. 1999 13.04

V dvorani Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ljubljani bo danes in jutri potekal četrti festival neodvisnega filma in videa Slovenije. Na festivalu bodo prikazali 37 filmov različnih žanrov, so sporočili organizatorji festivala KUD Cineast.

Filmske sličice fotografa Petra Braatza

21. 10. 1999 13.51

Na Filmskem skladu Republike Slovenije na Miklošičevi 38 bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo nemškega fotografa in cineasta Petra Braatza pod naslovom Ko filmska podoba obmolkne. Razstava je zastavljena dvojno - konceptualno predstavlja fotografije, večinoma črnobele, ki so podrejene očesu filmskega režiserja, koronološko ali razvojno pa življenjsko pot danes 40-letnega avtorja. Izbor fotografij prikaže, kar mu je najbolj pri srcu, to pa so film, glasba in Bela krajina.

Filmski festival v Gentu

20. 10. 1999 14.10

Na 26. mednarodnem filmskem festivalu v belgijskem mestu Gent so nagrado za najboljši film podelili filmu Himalaja režiserja Erica Valliija.

Poravnava spora o seksualni terapiji Cruisa in Kidmanove

20. 10. 1999 07.17

Tom Cruise in Nicole Kidman lahko zabeležita še eno zmago proti bulvarskemu tisku. Spor igralskega para z ameriško revijo Star Magazine, ki je marca tega leta napisala, da sta se Cruise in Kidmanova med snemanjem filma Eyes Wide Shut režiserja Stanleyja Kubricka morala zaupati terapevtu, sta obe strani poravnali zunaj sodišča. Star Magazine se je strinjal, da bo daroval vsoto v neobjavljeni višini neki dobrodelni organizaciji, obljubiti pa je tudi moral, da bo svoje trditve v naslednji številki revije preklical.

Poljski animator Daniel Szczechura v Animateki

19. 10. 1999 18.10

V okviru novega projekta, poimenovanega Animateka, se bo v ljubljanski kinotečni dvorani drevi kot prvi predstavil eden izmed prvakov moderne poljske animacije Daniel Szczechura. Animateko so skupaj pripravili Slovenska kinoteka, Stripburger - Forum Ljubljana, sekcija animatorjev ASIFA - Slovenija pri Društvu slovenskih filmskih delavcev in ljubljanska Akademija za likovno umetnost. Praktični del projekta bo v filmskem programu, teoretični del pa bo potekal prek izdaje publikacij, predavanj in okroglih miz.

Jesenska filmska šola

19. 10. 1999 18.07

V organizaciji Slovenske kinoteke, revije za film in televizijo Ekran ter Zavoda za odprto družbo - Slovenija bo danes in jutri na fakulteti za podiplomski študij ISH na Bregu 12 v Ljubljani že deseta Jesenska filmska šola na temo Kako pisati zgodovino filma oziroma zgodovino umetnosti, ki se je začela z madžarskim teoretikom Ivanom Forgacsem in njegovim predavanjem z naslovom Informacijske variacije filmskega zgodovinopisja.

Začeli so se Študentski kulturni dnevi

18. 10. 1999 11.51

V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so se začeli Študentski kulturni dnevi, ki bodo potekali do sobote, 23. oktobra, na več lokacijah v Ljubljani.

Začetek festivala Viennale 1999

16. 10. 1999 17.57

Na Dunaju se je včeraj s komedijo ameriškega režiserja Roberta Altmana Cookie's Fortune začel mednarodni filmski festival Viennale 1999. Do 27. oktobra bodo prikazali 130 filmov, dokumentarcev in kratkometražnih filmov. Na festivalu bodo predstavili številna zveneča filmska imena, kot so David Cronenberg, Jim Jarmursch, David Lynch in Pedro Almodovar. Še posebej močno zastopani so filmi iz Francije, Japonske in ZDA.

Mala filmska šola v CD

15. 10. 1999 20.16

V Cankarjevem domu (CD) so v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih ustvarjalcev v novi sezoni pripravili novost. Dijaški filmski abonma z imenom Mala filmska šola bo predvsem srednješolcem ponudil izbor osmih, izrazito umetniških filmov evropske produkcije. Izbrali sta jih voditeljica filmskega programa v CD in direktorica Mednarodnega filmskega festivala Ljubljana (LIFF) Jelka Stergel in Nataša Šukič, vodja kulturno-izobraževalnih projektov v CD.

Sonja Savić V Slovenski Kinoteki

14. 10. 1999 15.38

Včeraj je v okviru V. festivala Mesta žensk v Slovenski kinoteki stekel tudi filmski spored, posvečen eni najbolj samosvojih osebnosti jugoslovanskega filma, igralki Sonji Savić.

Filmi režiserja Ademirja Kenoviča

13. 10. 1999 11.33

Slovenska kinoteka je v sodelovanju z Bošnjaško kulturno zvezo Slovenije, federalnim ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport BiH, slovenskim ministrstvom za kulturo ter bosanskohercegovsko kinoteko pripravila retrospektivo filmov vodilnega bosanskega režiserja mlajše generacije Ademirja Kenoviča. Pod naslovom Malo duše Ademirja Kenoviča bodo od 18. do 27. oktobra predvajali njegove filme Popolni krog, To malo duše, Kuduz, MGM Sarajevo: Človek, Bog, Monstrum ter izbor dokumentarnih del, posnetih med obleganjem Sarajeva, pod skupnim naslovom Iz vojnega obdobja (1992-1995).

Eurimages na milanskem sejmu MIFED

12. 10. 1999 20.01

Evropski sklad za podporo koprodukcij, distribucije in predvajanja igranih in dokumentarnih filmov Eurimages bo na milanskem sejmu MIFAD od 17. do 22. oktobra predstavil svoje dejavnosti. Kot je sporočil sklad, bo v ponedeljek, 18. oktobra, pripravil pogovor o mednarodni promociji evropskega filma. Eurimages finančno podpira tudi slovesnost ob podelitvi nagrad MIFED, ki bo potekla prav tako prihodnji ponedeljek. Na tem mednarodnem sejmu za promocijo evropskega filma se bodo zbrali strokovnjaki z audiovizualnega in filmskega področja, predvajali pa bodo tudi številne filme, ki so bili posneti ob podpori sklada.