finančna
Fergie praznuje 40. rojstni dan
17. 10. 1999 09.03
Yorška vojvodinja Sarah Ferguson je te dni praznovala 40. rojstni dan. Njen bivši mož, princ Andrew, ji je za darilo podaril njeno fotografijo, ki jo je naredil znani modni forograf Terry O'Neil.
Manj stečajev japonskih podjetij
16. 10. 1999 09.22
Število stečajev japonskih podjetij se je v obdobju od aprila do septembra, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, letos zmanjšalo za 21 odstotkov. Vse nižji odstotek stečajev podjetij kaže nadaljevanje rahlega izboljšanja najgloblje krize japonskega gospodarstva zadnjih 50 let. Kaže pa tudi na uspešnost vladnega programa garancij za posojila, ki je pomagal podjetjem, da so prebrodila krizo. Število stečajev se je tako iz lanskoletnih 10.000 letos zmanjšalo na 7919 podjetij. Dolg, ki ga propadla podjetja pustijo za seboj, pa se je letos zmanjšal za 7,1 odstotka na 69,2 milijarde dolarjev.
Velik porast vrednosti delnic na Wall Streetu
07. 10. 1999 11.41
Vrednosti delnic na newyorški borzi so v sredo skokovito porasle, potem ko je osrednja finančna ustanova Zvezne rezerve (Fed) napovedala, da za zdaj ne bo dvignila obrestnih mer. Industrijski indeks Dow Jones je poskočil za 187,75 točke na 10.588,34 točke, najbolj pa so se podražile delnice finančnih, tehnoloških in farmacevtskih podjetij.
Rast delnic na ameriškem trgu
01. 10. 1999 11.49
Podatki ameriškega ministrstva za trgovino o počasnejši gospodarski rasti v zadnjem četrtletju so povzročili precejšen porast vrednosti delnic na newyorški borzi. Vlagatelji namreč domnevajo, da ameriška centralna finančna ustanova Federal Reserve ne bo vnovič dvignila obrestnih mer.
Podobnik: Imam moralno zadoščenje
30. 09. 1999 16.54
Prvak SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je v zvezi z današnjo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča dejal, da jo je vesel, saj pomeni veliko moralno zadoščenje, ''saj se je jasno pokazalo in dokazalo, da so bile obtožbe Mladine na moj račun neutemeljene'', finančna stran pa je bila sekundarnega pomena.
Izšel je Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva
21. 09. 1999 16.52
Ob zaključku praznovanja 100-letnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana so danes predstavili Spominski zbornik. Na predstavitvi sta govorila nekdanji in sedanji direktor arhiva - Janez Kopač ter Brane Kozina. Zgodovinski arhiv Ljubljana je v okviru svojega jubileja že lani izpeljal obširen program praznovanja - izdali so publikacijo o izbranih listinah od leta 1320 do 1782, objavili del rokopisa Vladislava Fabjančiča o ljubljanskih sodnikih in županih, pripravili razstavo in zloženko, slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, odkrili spominsko ploščo prvemu mestnemu arhivarju Antonu Aškercu - ni pa jim uspelo izdati zbornika, kar so storili letos. V njem je 26 prispevkov, ki jih je napisalo 24 nekdanjih in sedanjih uslužbencev arhiva. Njihovi članki odslikujejo delo, spomine in občutke, ki jih vežejo na arhiv.
Islamski uporniki orodje nekaterih muslimanskih držav
19. 09. 1999 19.01
Islamski uporniki v Dagestanu so orodje nekaterih muslimanskih držav, ki želijo na območju Kavkaza prevzeti nadzor nad energetskimi viri, je v pogovoru za televizijo RTR dejal ruski premier Vladimir Putin. Po Putinovih besedah muslimanske države, ki jih premier sicer ni želel poimenovati, svojim privržencem v Čečeniji, sosedi Dagestana, pošiljajo denar, orožje, vojaške kadre in plačance. Nek predstavnik ruske obveščevalne službe pa je v soboto dejal, da finančna sredstva za islamske upornike prihajajo iz Savdske Arabije, Kuvajta, Katarja in Sirije ter nekaterih skrajnih islamskih organizacij v Pakistanu, Turčiji in Afganistanu.
Izgradnja mariborske zahodne obvoznice
10. 09. 1999 17.29
Minister za promet in zveze Anton Bergauer je danes s sodelavci obiskal Maribor, kjer se je pogovarjal z mariborskim županom Borisom Sovičem in njegovimi sodelavci. Na novinarski konferenci po pogovoru je minister Bergauer dejal, da bosta z županom Sovičem v kratkem podpisala sporazum o izgradnji druge faze zahodne obvoznice okoli Maribora. Pripravljalna dela bodo stekla že to jesen, drugo fazo zahodne obvoznice pa bodo začeli graditi spomladi leta 2000. Finančna sredstva za omenjeno investicijo so že zagotovljena.
Helios posluje stabilno
07. 09. 1999 15.56
V družbi Helios so v prvih šestih mesecih letos zabeležili 7,2 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje in 369,7 milijona tolarjev čistega dobička, kar je približno enako kot v enakem obdobju lani, ko v Vzhodni Evropi še ni nastopila finančna kriza. Kot je povedal predsednik uprave Uroš Slavinec, Heliosova uprava ocenjuje te rezultate kot zelo dobre, saj je dobiček družbe precej višji od načrtovanega, poleg tega pa so tudi vsi ostali kazalci - od donosnosti, produktivnosti, gibanja stroškov in tržnih deležev - na ravni načrtovanih.
EU odobril novo pomoč za Turčijo
05. 09. 1999 13.08
Zunanji ministri držav članic Evropske unije so danes odobrili novo posojilo Turčiji v vrednosti 600 milijonov evrov, ta vsota je namenjena za rekonstrukcijska dela po potresu. Znesek bodo morali potrditi še Evropska investicijska banka, finančna agencija EU ter tudi finančni ministri. Na neuradnem srečanju v smučarskem središču Lapland so ministri odobrili podporo v vrednosti 30 milijonov evrov za najnujnejšo pomoč prizadetim v potresu, odobrili pa so tudi odmrznitev 150 milijonov evrov kot del finančne pomoči nerazvitim državam.
Dogovora med vlado in avtoprevozniki še ni
05. 09. 1999 08.57
Dialog med predstavniki vlade in sindikata avtoprevoznikov (SAS), ki so se sinoči sestali, da bi rešili sporna vprašanja pred stavko, ki jo avtoprevozniki napovedujejo za ponedeljek, se nadaljuje.
Nova finančna pomoč Turčiji
25. 08. 1999 17.36
Evropska komisija bo v okviru izredne človekoljubne pomoči popotresni Turčiji ta teden nakazala še dva milijona evrov, potem ko ji je enako vsoto namenila prejšnji teden, je povedal tiskovni predstavnik komisije.
Sam se noče umiriti
24. 08. 1999 20.42
Zaradi divjanja tajfuna Sam so v mestu Shenzhen na jugu Kitajske umrli najmanj štirje ljudje. V provinci Guangdong je tajfun povzročil veliko gmotno škodo, terjal pa je pet življenj in najmanj dvanajst poškodovanih. Tajfun Sam je najhujši v zadnjih nekaj letih, samo v tej sezoni pa je to že osmi tajfun na južnem Kitajskem. Viharji, ki so mu sledili, so povzročili največjo škodo doslej.
Elan še v Brnci?
14. 08. 1999 13.26
Avstrijska Koroška želi, da bi se v Brnci ohranila proizvodnja smuči begunjskega Elana. Novo priložnost utegnejo podjetju prinesti programi prestrukturiranja in proizvodne inovacije, sta na srečanju 10. avgusta z vodstvom obrata v Brnci pri Beljaku povedala koroški deželni glavar Joerg Haider in predsednik holdinga Kaerntner Holding Beteiligungs Heinz Taferner. Nedavno se je namreč izvedelo, da bo Elan odpustil 80 od sedanjih 170 zaposlenih v Brnci. Prvi naj bi morali delovna mesta zapustiti 3. septembra. Holding, hčerinska družba dežele Koroške in banke Hypo, bo še s pomočjo nekaterih skladov namenil finančna sredstva, je dejal Taferner. Kakšne cilje ima Elan s svojim obratom na Koroškem, naj bi se razjasnilo 15. avgusta, ko je predvideno srečanje vodstva podjetja in koroškega sklada za spodbujanje gospodarstva.
Možnosti za rešitev Elanovega obrata v Brnci
10. 08. 1999 17.00
Dežela Koroška želi, da bi se v Brnci ohranila proizvodnja smuči begunjskega Elana. Novo priložnost utegnejo podjetju prinesti programi prestrukturiranja in proizvodne inovacije, sta na srečanju z vodstvom obrata v Brnci pri Beljaku povedala koroški deželni glavar Joerg Haider in predsednik holdinga Kaerntner Holding Beteiligungs Heinz Taferner. Prejšnji teden se je izvedelo, da bo Elan odpustil 80 od sedanjih 170 zaposlenih v Brnci. Prvi naj bi morali delovna mesta zapustiti 3. septembra.
Vse večja ameriška pomoč Gruziji
08. 08. 1999 09.29
Finančna pomoč ameriške administracije Gruziji je z vsakim letom večja.
Začetek ministrskega sestanka ASEAN
25. 07. 1999 18.05
Zunanji ministri držav azijsko-pacifiškega območja, ZDA, Rusije, Kitajske, Japonske, Kanade in Evrope so danes v Singapurju začeli tridnevni sestanek, na katerem se bodo pogovarjali o varnosti, glavna tema pogovorov pa bodo politično-ozemeljski spori, ki pretresajo jugovzhodno Azijo.
Makedoniji obljubljena finančna pomoč
21. 07. 1999 14.58
Predsednik Svetovne banke James D. Wolfensohn je danes med obiskom v Skopju Makedoniji obljubil dolgoročno finančno pomoč za premagovanje posledic kosovske krize, poudaril pa je tudi, da mora Makedonija nadaljevati z gospodarskimi reformami. Pomoč Makedoniji se bo nanašala tudi na strukturne reforme na področju izobraževanja, zdravstva, okolja in kulture. >>Države G-7 in ostale evropske države si bodo prizadevale za finančno pomoč, ki bo že v prihodnjih mesecih odpravila nekatere najhujše posledice kosovske krize<<, je dejal Wolfensohn na novinarski konferenci v Skopju.
>>Svetovno gospodarstvo 1999<<
03. 07. 1999 08.58
Združeni narodi (ZN) so objavili poročilo z naslovom Svetovno gospodarstvo 1999, v katerem ugotavljajo, da počasna rast svetovnega gospodarstva duši življenjski standard v prizadetih manj razvitih državah in državah v tranziciji. Svetovna finančna kriza pa je negativno vplivala na prizadevanja teh držav, da se enakopravno vključijo v svetovne gospodarske tokove. Poročilo je na sedežu ZN v New Yorku predstavil generalni sekretar za gospodarske in socialne zadeve Nitin Desai, ki je dejal, da so finančne krize v zadnjih dveh letih in upočasnjevanje gospodarske rasti prizadejale hud udarec napredku. ZN predvideva, da bo gospodarska rast v letu 1999 komajda večja od tiste v letu 1998, ki je znašala 1,9 odstotka. V letošnjem letu naj bi tako svetovno gospodarstvo raslo po stopnji dveh odstotkov. Manj razvite države naj bi po napovedih gospodarstvenikov ZN dosegale gospodarsko rast v povprečju 2,5 odstotka, kar je po lanskoletnih 1,7 odstotka najnižja stopnja v tem desetletju. Gospodarstva v tranziciji so od začetka 90. let strmo nazadovala in šele leta 1997 dosegla povprečno rast 2,4 odstotka. Letos pa naj bi znova nazadovala za 0,5 odstotka. V poročilu ZN ocenjuje, da je za napredek v dvigu življenjskega standarda in pri zmanjševanju revščine potrebno doseči najmanj triodstotno letno gospodarsko rast. V letu 1999 pa bo ta pogoj izpolnilo le 13 manj razvitih držav, medtem ko jih je bilo leta 1996 kar 39. Poročilo o svetovnem gospodarstvu v letu 1999 bo glavni predmet obravnave na zasedanju Ekonomskega in socialnega sveta ZN v Ženevi, ki bo 5. julija.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Premier Drnovšek na gospodarskem forumu v Salzburgu
01. 07. 1999 09.49
Slovenski premier Janez Drnovšek se bo danes in jutri udeležil svetovnega gospodarskega foruma v Salzburgu, kjer bo sodeloval na dveh plenarnih zasedanjih, imel pa bo tudi več dvostranskih srečanj. Med drugim se bo sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Wolfgangom Schuesslom in kanclerjem Viktorjem Klimo, s francoskim ministrom za evropske zadeve Pierrom Moscovicijem, z bolgarskim predsednikom Petrom Stojanovim in premierom Litve Rolandasom Paksasom.
OMO podprl garancijsko pogodbo z EIB
30. 06. 1999 15.04
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji seji podprl predlog zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za projekt gradnje slovenskih avtocest ter ga predlagal v obravnavo in sprejetje v DZ.
Premier Drnovšek v Salzburgu
30. 06. 1999 09.22
Slovenski premier Janez Drnovšek se bo jutri in v petek udeležil svetovnega gospodarskega foruma v Salzburgu, kjer bo sodeloval na dveh plenarnih zasedanjih ter imel več dvostranskih srečanj. Glavne teme gospodarskega foruma bodo obnova Balkana, ruska finančna kriza in širitev Evropske unije; na povabilo avstrijskega predsednika Thomasa Klestila se ga bo udeležilo več kot 50 vodilnih evropskih politikov. Poleg premiera Drnovška bosta na forumu iz Slovenije sodelovala tudi ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin in finančni minister Mitja Gaspari.
V Moskvi se nadaljujejo pogovori z IMF
29. 06. 1999 11.34
V Moskvi se danes nadaljujejo pogovori med predstavniki Rusije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o možnosti obnovitve pomoči IMF Rusiji, ki je zamrznjena od avgusta lani.
Zaprtje poslovalnic Credit Suisse?
24. 06. 1999 12.44
Japonska finančna nadzorna agencija bo najverjetneje odredila, da mora družba Credit Suisse v prihodnjem mesecu zapreti vse svoje poslovalnice na Japonskem, ker naj bi njihovi uslužbenci ovirali preiskavo o tem, ali so predstavniki švicarske družbe pomagali japonskim družbam prikrivati izgube.
Uspešna akcija Veter v laseh
23. 06. 1999 14.15
Letošnja športna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi se je končala prejšnji teden s sklepno prireditvijo v Slovenski Bistrici, organizatorji akcije pa so predstavili potek celotne akcije in načrte za prihodnost.
Annan pozdravil pobudo skupine G-8 o odpisu dolgov najrevnejšim
22. 06. 1999 08.11
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je pozdravil pobudo voditeljev držav skupine G-8, ki so se na vrhu v Koelnu minuli konec tedna odločili, da državam v razvoju odpišejo del dolga, je v New Yorku dejal Annanov tiskovni predstavnik Fred Eckhard.
Brezposelnost v Rusiji raste
21. 06. 1999 20.33
Število brezposelnih se je v Rusiji tudi maja krepko povečalo in znaša 10,443 milijona brezposelnih ljudi, raven brezposelnosti pa je s tem dosegla 14,2 odstotka aktivnega prebivalstva, je agencija Interfax citirala podatke ruske agencije za statistiko.
Vnovična zaustavitev nuklearke
16. 06. 1999 11.59
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v torek, 15. junija, ob 23. uri začela zmanjševati moč, danes ob 0.12 pa je bila izključena iz elektroenergetskega omrežja. Vzrok za nadzorovano zaustavitev je bilo puščanje sistema visokotlačnega olja turbine, katerega sanacija zahteva zaustavitev elektrarne, so sporočili iz NEK.
Jamstveni sklad izplačal finančna sredstva 33.545 upravičencem
14. 06. 1999 14.16
Jamstveni sklad RS je od začetka delovanja, novembra 1997, pa do konca letošnjega maja prejel 38.345 zahtevkov vlagateljev, finančna sredstva pa je dobilo 33.545 upravičencev. V prvih petih mesecih letos je na jamstveni sklad prispelo 1184 novih zahtevkov, v tem času je bilo izdanih 3356 odločb, od tega 2736 pozitivnih, 620 pa zavrnilnih.