finančni prihodki

Posvoji račun: Firence prosijo prebivalce, naj pomagajo upokojencem
14. 02. 2022 19.46
Firence prosijo svoje prebivalce, naj pomagajo upokojencem v finančni stiski. Vedno več ostarelih namreč živi samih in se zaradi nizkih dohodkov komajda prebije do konca meseca. Naraščajoči stroški elektrike in ogrevanja pa so jih postavili pred novo preizkušnjo. Firence so tako predstavile iniciativo 'Posvoji račun', ki se bo začela v naslednjih dneh.

'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.

Finančni ministri EU o uvedbi najmanj 15-odstotnega davka na dobiček
18. 01. 2022 06.54
Finančni ministri EU so v Bruslju razpravljali o tem, kako nedavno doseženi globalni dogovor o uvedbi najmanj 15-odstotnega minimalnega davka na dobiček velikih podjetij prenesti v evropsko zakonodajo. Francosko predsedstvo upa, da bo politični dogovor o direktivi mogoče doseči marca.

Koliko prihrankov bo dovolj za upokojitev?
10. 01. 2022 00.15
Vsi si želimo dostojno pokojnino, želimo si, da bi bila pokojnina enaka našim prihodkom iz časa delovne dobe, s čimer bi lahko mirno preživeli zadnja leta svojega življenja. Žal ni tako. Ko gremo v pokoj, se nam prihodki praktično prepolovijo, zaradi česar se vse več ljudi znajde na pragu revščine. Da bi lahko na stara leta uživali, moramo že danes varno naložiti privarčevani denar. A kako to narediti? S tem vprašanjem se spoprijema večina med nami.

ZZZS letos s 120 milijoni evrov plusa, s čimer bodo krili načrtovani primanjkljaj v 2022
29. 12. 2021 12.48
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo v prihodnjem letu glede na finančni načrt beležil za skoraj 149 milijonov evrov več odhodkov kot prihodkov. Večino tega nameravajo pokriti s prihranki iz preteklih let, tudi letošnjega, ko bodo poslovali z več kot 120 milijoni evrov plusa. A v ZZZS opozarjajo in pozivajo vlado k zagotovitvi sistemskih virov financiranja, ki bodo pokrili dodatne stroške za zdravstveno blagajno, kot je denimo povišanje plač v zdravstvu.

Interpelacija ni uspela, Vizjak ostaja okoljski minister
17. 12. 2021 06.54
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je po več kot 14 ur dolgi razpravi uspešno prestal interpelacijo, ki so jo proti njemu vložile LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP. Za njegov odhod je glasovalo 43 poslancev, proti jih je bilo 29. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev, tako pa Vizjak ostaja na ministrski funkciji.

Kam investirati denar? Čistilka, ki je zaslužila milijone evrov v krizi. Novo. Umetnost bogastva za običajne ljudi.
09. 12. 2021 00.15

Odbor za finance dal zeleno luč razbremenitvam pri dohodnini
01. 12. 2021 18.57
Prav lahko se zgodi, da nam bo novo, elektronsko vinjeto, prihodnje leto kupila država. Ne zares, ampak posredno, saj so poslanci odbora za finance ure pretresali predlog sprememb zakona o dohodnini. Ta bo, če bo sprejeta, vsem, ki prejemajo minimalno plačo, zaradi dviga splošne olajšave že prihodnje leto prinesla 160 evrov več, leta 2025 pa že 640.

Rekordno trgovanje s čistim zrakom
30. 11. 2021 06.00
V Sloveniji je 34 naprav – termoelektrarne, toplarne ter proizvajalke jekla, keramike in papirja – ki trgujejo z emisijskimi kuponi. Med njimi največ emisij C02 v zrak spusti Termoelektrarna Šoštanj. S kuponi trgujejo tudi posamezniki, podjetja, ki so trgovanje uporabili za dober posel. Eden najuspešnejših pri trgovanju je Boštjan Bandelj. Emisijski kuponi so letos dosegli rekordne cene – tudi več kot 70 evrov. Kako bo rast cen vplivala na poslovanje Termoelektrarne Šoštanj?

1389 novih okužb. Pritisk na bolnišnice se še stopnjuje, zaposleni so izmučeni
22. 11. 2021 09.48
V nedeljo so pristojni potrdili 1389 novih primerov okužbe s koronavirusom. Pozitivnih je bilo kar 50,9 odstotka testov. Sicer so opravili 2.730 PCR-testov in 19.956 hitrih testov, ki jih ob pozitivnem rezultatu naknadno preverijo še s PCR-testom. V enotah intenzivne terapije se medtem zdravi 276 ljudi, na respirator je priklopljenih 228 bolnikov. Število bolnikov pomeni tudi hud pritisk na osebje, ki se že odraža v številu bolniških odsotnosti, opozarjajo v UKC Maribor. V obeh kliničnih centrih pri nas imajo trenutno v bolniškem staležu 1020 zaposlenih.

Šircelj: Proračuna za prihodnji dve leti sta investicijsko usmerjena
16. 11. 2021 15.18
DZ je začel obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Finančni minister Andrej Šircelj je ob njuni predstavitvi izpostavil investicije, ki jih bo prihodnje leto za dobro tretjino več kot letos in tudi leta 2023 bodo ostale na podobni ravni. Taka rast bo mogoča predvsem zaradi večjega črpanja evropskih sredstev. V opoziciji so do predloga proračunov pričakovano kritični. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov v volilnem letu 2022, ki da bo vodila v trajno poslabšanje stanja slovenskih javnih financ.

Spremembe proračuna za leto 2022: 'Tiste, ki prihajajo za vami, bo zelo bolela glava'
13. 11. 2021 13.37
Odbor DZ za finance je končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2022, s katerim se odhodki zvišujejo na skoraj 14 milijard evrov. Poslanske skupine so predlagale več prerazporeditev sredstev na programe, ki so po njihovem mnenju zapostavljeni, od katerih jih je odbor podprl pet. V LMŠ in SAB so predlog označili za nevzdržnega z vidika javnih financv Levici in SD pravijo, da so načrti nerealistični. V SDS pa nasprotno menijo, da je investicijsko naravnan, razvojen in socialen. Državni zbor bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2022 in 2023 potrjeval prihodnji teden.

Kadunc in Urbanija podpisala pogodbo o opravljanju javne službe STA
08. 11. 2021 13.10
V. d. direktorja STA Igor Kadunc in direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija sta podpisala pogodbo o opravljanju javne službe STA v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Z njo je opredeljeno, da STA dobi za letos 2,028 milijona evrov, kolikor predvideva njen poslovni načrt. Zaposleni na STA so sklenitev pogodbe pozdravili, a izpostavili, da je bila cena, ki jo je STA plačala za skoraj enoletno izčrpavanje, zelo visoka. Pričakujejo, da so nepotrebni pritiski na STA zdaj končani.

Razbremenitve pri dohodnini korak bližje uveljavitvi
26. 10. 2021 12.49
Predlog novele zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in posledično višje neto plače za vse, gre v nadaljnji postopek. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo, je ob obstrukciji večjega dela opozicije menilo 43 poslancev, proti so bili trije.

Predlog proračuna za leto 2023 pred člani odbora za finance, zavrnili vsa dopolnila
22. 10. 2021 07.16
Odbor državnega zbora za finance je kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles obravnaval predlog državnega proračuna za leto 2023. Ta se po besedah finančnega ministra Andreja Širclja osredotoča na okrevanje po epidemiji covida-19 in ukrepe za povečanje odpornosti gospodarstva, podprte z investicijami na različnih področjih. Odbor je zavrnil vsa vložena dopolnila.

Madžarska podprla minimalno obdavčitev multinacionalk
08. 10. 2021 19.09
Dogovoru o globalnem digitalnem davku, ki je bil dosežen pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), se je pridružila tudi Madžarska. "Dosežen je bil kompromis, ki ga lahko podpremo z vsem srcem," je dejal madžarski finančni minister Mihaly Varga. Sporazum, ki bi prinesel minimalno davčno stopnjo v višini 15 odstotkov, tako zdaj podpirajo vse članice Evropske unije.

'Barcelona v dveh letih in pol ni niti delno odplačala dolga'
07. 10. 2021 20.10
Novo vodstvo Barcelone, enega največjih nogometnih klubov na svetu, je razkrilo katastrofalno finančno stanje. Če bi bila to delniška družba, bi klub aprila bankrotiral, trdi izvršni direktor Ferran Reverter. Trenutni dolg, za katerega krivi staro vodstvo z Josepom Mario Bartomeom na čelu, znaša več kot milijardo evrov. Povrh vsega, moštvo, ki ga še vedno vodi Ronald Kuman, Lige prvakov še nikoli ni začelo tako slabo kot letos. Barcelona je potrdila, da je v lanskem finančnem letu pridelala izgubo v višini neverjetnih 481 milijonov evrov. Zdaj so v vodstvu kluba dodali, da je celoten klubski dolg trenutno visok kar 1,35 milijarde evrov.

Del opozicije zaradi razmer v državi obstruiral proračunsko sejo
07. 10. 2021 06.25
Državni zbor se je sestal na izredni seji, da bi se seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti ju predstavljata premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Oba sta izpostavila investicije, ki se občutno povečujejo. Gre za dve milijardi evrov v vsakem od prihodnjih dveh let. Del opozicije je zaradi razmer v državi sejo obstruiral.

Pandorini dokumenti: kako je Vučićev sorodnik prišel do 24 apartmajev ob Črnem morju?
04. 10. 2021 06.23
Preiskava več kot 600 novinarjev, tudi iz Slovenije, med drugim razkriva posle veljakov iz naše nekdanje skupne države. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je več let zagovarjal svojega bližnjega sorodnika, sicer finančnega ministra Sinišo Malija, češ da so navedbe o tem, da je kupil 24 apartmajev ob Črnem morju, lažne novice. No, tako imenovani Pandorini dokumenti so zdaj dokazali nasprotno. "Nikoli nisem storil nič nezakonitega," pa trdi češki premier Andrej Babiš, ki se je pod drobnogledom novinarjev znašel, ker je novembra 2009 v podjetje na Britanskih Deviških otokih vložil 19 milijonov evrov, ki so se nato prek washingtonskega podjetja stekli v njegovo hčerinsko podjetje v Monaku.

Ameriški boj na požiralniku denarja
02. 10. 2021 14.47
Gospodarstvo ZDA se prebija skozi kipeče morje, ko tokovi naraščajoče inflacije butajo ob čeri pandemijskega krča. Najmanj, kar država potrebuje, so umetno sprožene finančne krize. Prvo, ustavitev dela vlade, so odložili na december, a v zraku visi še večja, plačilna nesposobnost države, da upnikom vrne izposojeni denar.

Obubožan Nobelov inštitut prosi Norveško za vladno podporo
01. 10. 2021 13.14
Finančno stanje Nobelovega inštituta je izredno slabo. V zadnjih 20 letih so se njegovi prihodki zmanjšali, stroški pa so še naprej naraščali, zato se zdaj obrača na norveško vlado, kar pa nekatere skrbi, saj bi lahko to pomenilo konec njegove neodvisnosti od politike.

Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?

Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.

Prihodnost kriptovalut in blokovne verige: Fintech 50 2021
13. 09. 2021 00.15
Poročajo Nina Bambysheva, Michael del Castillo in Steven Ehrlich

Skrivnostnost, uspehi, škandali: kdo je Olaf Scholz – 'Scholzomat'?
12. 09. 2021 10.13
Olaf Scholz je aktualni nemški finančni minister, ki ni znan po velikih in odmevnih izjavah. A politiku nemških socialdemokratov (SPD) se nasmiha kanclerski stolček, čeprav mu kritiki očitajo, da je tako redkobeseden, da se včasih zdi, kot da mu je vse odveč. Zaradi tehnične, birokratske govorice, se ga je oprijel celo vzdevek Scholzomat. A njegovim podpornikom je všeč, da deluje premišljeno, mirno, skoraj brez strasti. Tako za podpornike kot nasprotnike pa pravzaprav ostaja precejšnje vprašanje, kdo Olaf Scholz sploh je.

Upravno sodišče je ugodilo zahtevi STA, Ukom zavrnil izplačilo za mesec junij
21. 07. 2021 14.08
Upravno sodišče je ugodilo zahtevi Slovenske tiskovne agencije (STA) in začasno zadržalo izvrševanje uredbe o opravljanju javne službe STA, ki jo je vlada sprejela v začetku junija. Z njo je nameravala podrobneje urediti opravljanje javne službe in financiranje STA. Direktor Bojan Veselinovič je odločitev sodišča pozdravil z velikim zadovoljstvom. Sindikat novinarjev od vlade pričakuje takojšnje plačilo zapadlih obveznosti do STA. Iz Ukoma pa sporočajo, da so morali zaradi začasnega zadržanja izvršitve Uredbe o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) žal danes zavrniti izplačilo za domnevno opravljanje javne službe STA v mesecu juniju, saj je uredba dajala pravno osnovo za financiranje STA.

DZ je glede demografskega sklada razdeljen
14. 07. 2021 17.27
Poslanske skupine so glede podpore predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu razdeljene. Poslanci koalicije in SNS zagovarjajo vladni predlog, poslanska skupna DeSUS se v stališču glede glasovanja ni opredelila, preostala opozicija je proti in napoveduje podporo sindikatom pri morebitnih aktivnostih za zakonodajni referendum.

Bruselj za avtomobile brez izpustov po letu 2035
14. 07. 2021 15.30
Evropska komisija je razgrnila zajeten zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Med ključnimi predlogi so socialni podnebni sklad, razširitev sistema trgovanja z izpusti na stavbe in cestni promet ter mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom. Do leta 2030 naj bi v EU tudi znižali izpuste za nove avtomobile za več kot polovico. Po letu 2035 naj bi bil vozni park v Evropi brez izpustov, prevladovala naj bi električna vozila.

Minister Poklukar UKC Ljubljana zapustil v globokih dolgovih
09. 07. 2021 13.57
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bila naša največja bolnišnica, UKC Ljubljana, v rdečih številkah. Iz poročila o poslovanju je razvidno, da je omenjeno obdobje zaključila z odhodki nad prihodki v višini 20,7 milijona evrov.

Skupina HSE z visoko izgubo, samo Teš z 280 milijoni evrov
22. 06. 2021 14.34
Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) je lansko poslovno leto sklenila s 184,1 milijona evri čiste izgube, potem ko je leto prej imela za 29,7 milijona evrov čistega dobička. Samo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je lani pridelala 280,4 milijona evrov čiste izgube. Prihodki od prodaje skupine so sicer dosegli rekordnih 1,8 milijarde evrov.