finančnih
Našli še drugo truplo
20. 11. 2000 00.00
Včeraj popoldne so v spodnjem delu plazu v vasici Log pod Mangartom našli drugo truplo, ki ga še niso prepoznali. Še vedno pa pogrešajo pet ljudi. Med tem pa je skupina strokovnjakov, ki so jih v Log pod Mangartom poklicali, da bi morda lahko predvideli obnašanje plazu, območje plazenja na Mangartski planini preučevala ves dan.
Mir bodo potopili v Tihi ocean
16. 11. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela odločitev, da naj bi 27. ali 28. februarja 2001 14 let staro vesoljsko postajo Mir spusti v Tihi ocean, v bližini avstralske obale. Vesoljska postaja Mir naj bi sicer večinoma zgorela že pri vhodu v atmosfero, ostali ostanki pa naj bi padli v morje.
Razvojne priložnosti Savinjske doline
14. 11. 2000 00.00
Člani Kluba podjetnikov Zlatorog Celje so na včerajšnjem srečanju poudarili, da mora biti regionalni razvojni program za savinjsko statistično regijo sprejet do junija prihodnje leto. Regionalna razvojna agencija je namreč že naročila njegovo izdelavo, predlog programa pa je celjskim podjetnikom sinoči predstavil direktor Centra za mednarodno konkurenčnost Vlado Dimovski. Dimovski je poudaril, da so v programu, ki je izrazito teoretično naravnan, ugotovili, da je nujno potrebna harmonizacija celjske regije z osrednjeslovensko regijo. Harmonizacija pa je potrebna tudi znotraj same savinjske regije, saj je ta precej raznolika.
Hrvatje se zanimajo za SKB banko
13. 11. 2000 00.00
Za kapitalsko povezovanje z SKB banko naj bi se po neuradnih vesteh zanimala ena pomembnejših zagrebških bank. Kot poroča časnik Finance, naj Hrvatje ne bi želeli v SKB banko samostojno, temveč skupaj z mednarodno finančno skupino, katere člani so. Z mednarodnimi finančnimi ustanovami sta trdno povezani obe najpomembnejši hrvaški banki - Zagrebačka banka in Privredna banka. Prva na londonski borzi kotira že štiri leta, njena pomembnejša lastnica je nemška zavarovalnica Allianz, pa tudi v banki ne skrivajo ambicij za širitev v sosednje države, predvsem v BiH in Slovenijo, navajajo Finance. Privredna banka Zagreb, nekoč lastnica Elana, pa je v mednarodne finance vpeta prek nove lastnice, italijanske banke Banca Commerciale Italiana.
Nasprotovanje vstopu v vlado
11. 11. 2000 00.00
Nova generacija SLS odločno nasprotuje vstopu SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v vlado z LDS in ZLSD. Dogovor o sodelovanju med LDS in Stranko mladih Slovenije (SMS), ki bo zavezujoč za vse partnerice v vladni koaliciji z LDS, je namreč ponižujoč za vse podmladke političnih strank in vso mladinsko civilno družbo.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Sprejem delnic Gorenja v borzno kotacijo A
02. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi, d.d. je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 12.200.000 navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 12.200.000.000 tolarjev družbe GORENJE gospodinjski aparati, d. d., Velenje, s trgovalno oznako GRVG. Odločba stopi v veljavo z dnem začetka trgovanja z delnicami GRVG v okviru borzne kotacije A in istočasne izključitve iz trgovanja na prostem trgu. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 12.200.000.000 tolarjev in je razdeljen na 12.200.000 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. Delnice so bile 2. junija 1998 sprejete v prosti trg borze. En lot predstavlja ena delnica, minimalna količina za trgovanje preko BTS je 1 lot, enotna oznaka delnic za potrebe trgovanja v okviru borzne kotacije A je GRVG.
Teden solidarnosti v Sloveniji
01. 11. 2000 00.00
Danes se je začel Teden solidarnosti, ki ga organizira Rdeči križ Slovenije (RK). Gre za veliko akcijo zbiranja finančnih sredstev, ki se je pričela že junija. V tednu dni bodo iz zbranih sredstev delili 
Expo 2000 zapira vrata
31. 10. 2000 00.00
Ob prisotnosti predsednika Bundestaga, spodnjega doma nemškega parlamenta, Wolfganga Thierseja in več tisoč drugih povabljencev so se danes uradno zaprla vrata svetovne razstave Expo 2000. Razstava, prva te vrste v Nemčiji, je od 1. junija do danes privabila približno 18 milijonov obiskovalcev. To je občutno manj, kot so pričakovali organizatorji, ki so računali na 40 milijonov radovednežev. Zato bo primanjkljaj v blagajni razstave Expo kar 1,2 milijarde evrov oziroma šestkrat več od prvotnih načrtov.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Panevropsko internetno sodelovanje bank
27. 10. 2000 00.00
Švicarska bančna skupina Credit Suisse in ameriški računalniški gigant Microsoft sta napovedala panevropsko internetno sodelovanje, ki bo vključevalo dostop do novih storitev investicijskega bančništva bančne skupine Credit Suisse prek Microsoftovega portala MSN. Medmrežne storitve investicijskega bančništva bodo tako v naslednjih nekaj tednih dostopne preko portala MSN v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Prihodnje leto pa bosta obe družbi sodelovali pri oblikovanju finančnih in poslovnih storitev na MSN portalih v Španiji, Italiji in Švici.
Srečanje finančnih ministrov
24. 10. 2000 00.00
Danes bo v Montrealu potekalo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav skupine G20, ki združuje sedem industrijsko najrazvitejših držav. Sem uvrščamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Velika Britanijo in Kanado ter Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Mehiko, Saudsko Arabijo, JAR, Južno Korejo in Turčijo.
Jan O. Karlsson obiskal Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj in danes mudil predsednik Evropskega računskega sodišča Jan O. Karlsson. Na pogovorih z delegacijo slovenskega računskega sodišča se je včeraj seznanil z delom sodišča in njegovimi pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije pa mu je predstavilo makroekonomsko politiko in vlogo zbornice pri njenem oblikovanju. Danes je Karlssona sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Je Hillary Clinton lagala na zaslišanju?
19. 10. 2000 00.00
Hillary Clinton je neodvisni svetnik v poročilu o tako imenovani aferi Travelgate obtožil, da je na
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
V Štanjelu bodo uredili komunalno infrastrukturo
12. 10. 2000 00.00
Minister za okolje in prostor Andrej Umek in župan občine Komen Uroš Slamič sta danes v Štanjelu podpisala dogovor med ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Občino Komen o skupnih ukrepih za ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela. MOP bo v višini do 50 odstotkov sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije in investicije v ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela, katerih skupna ocenjena vrednost znaša okoli 300 milijonov tolarjev, so sporočili z MOP. Poleg tega bo MOP pomagalo pri pridobitvi dodatnih finančnih sredstev v te namene, tako iz evropskih skladov kot tudi iz drugih ministrstev, Občina Komen pa bo v enem letu od sklenitve dogovora pridobila vsa potrebna soglasja in upravna dovoljenja za začetek izgradnje komunalne infrastrukture. Vsa potrebna gradbena dela naj bi se zaključila konec leta 2002, so še sporočili z MOP. Štanjel predstavlja enega najpomembnejših turističnih krajev na Primorskem, ki ga obiskujejo domači in tuji turisti. Spada med najbolj ogrožene in hkrati najkvalitetnejše objekte kulturne dediščine Slovenije, manjkajoča komunalna infrastruktura na območju Štanjela pa še posebej zavira nadaljnji razvoj tega kraja.
Sestanek med Hombachom in Protićem
12. 10. 2000 00.00
Danes je bil v skupščini mesta Beograd sestanek med koordinatorjem pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodom Hombachom in beograjskim županom Milanom Protićem.
Začetek odpravljanja sankcij proti ZRJ
12. 10. 2000 00.00
V znak podpore novoizvoljeni jugoslovanski vladi je danes ameriški predsednik Bill Clinton odpravil naftni embargo in prepoved letalskih povezav proti ZRJ. Odločitev je stopila v veljavo takoj. Ukrepa sta veljala od leta 1998 skupaj z drugimi trgovinskimi in gospodarskimi sankcijami, ki so jih ZDA uvedle proti Beogradu. Clinton je ob tem State Departmentu in ministrstvu za finance naložil še takojšnji sprejem ukrepov za odpravo ostalih trgovinskih in finančnih sankcij proti ZRJ.
Renault krepi prisotnost v Maroku
11. 10. 2000 00.00
Z odkupom 30 odstotkov kapitalskega deleža v maroški Državni investicijski družbi S.N.I., ki je pod nadzorom vodilne maroške industrijsko-finančne skupine ONA, je Renault povečal svoj kapitalski delež v Renault Maroko na 80 odstotkov. Renault je prevzel tudi podjetje SIAB, ki je Nissanov ekskluzivni uvoznik za Maroko in je bilo v lasti skupine ONA. Korak je del skupne strategije rentabilne rasti Renaulta in Nissana, po katerem naj bi bil vsak od partnerjev deležen pomoči podjetja, ki je na določenem tržišču močneje prisotno. Z Renaultovo pomočjo naj bi Nissan do leta 2005 povečal svoj tržni delež na 5 odstotkov.
Razgoršek in Pišek podpisala pogodbo
10. 10. 2000 00.00
V prostorih Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem v Maribor je bila danes podpisana pogodba o sofinanciranju med Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem in podjetjem Varnost Maribor, d.d. Pogodbo sta podpisala g. Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem in g. Marjan Pišek, direktor podjetja Varnost Maribor, d.d.
EU pripravljena na ukinjanje sankcij
09. 10. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije bodo danes na zasedanju v Luxembourgu po pričakovanjih sprejeli odločitev o ukinitvi sankcij proti ZRJ. V prvi vrsti sta pričakovani dokončna ukinitev embarga na letalske povezave z Beogradom in ukinitev embarga na prodajo nafte, medtem ko je odpravljanje finančnih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov nekoliko bolj zapleteno vprašanje. Kot opozarjajo uradniki Evropske komisije, je treba najti učinkovito rešitev, da se z ukinitvijo teh ukrepov ne bi okoristili pristaši prejšnjega režima Slobodana Miloševića. V Luxembourgu bo petnajsterica nedvomno potrdila tudi obljube o finančni pomoči ZRJ. Med prvimi konkretnejšimi ukrepi v tej smeri je predlog Evropske komisije, naj unija za nujno pomoč ZRJ "v najkrajšem možnem času" nameni 240 milijonov evrov.
Clinton zamudil zaradi dežja
05. 10. 2000 00.00
Zaradi močnega deževja, ki v torek ni ponehalo na območju Miamija na Floridi, je ameriški predsednik Bill Clinton zamudil prve pol ure televizijske debate med kandidatoma za njegovo nasledstvo, demokratom Alom Gorom in republikancem Georgeom W. Bushem. Hud naliv je namreč povzročil težave na televizijskem omrežju v kraju Coral Gables, kjer je bil Clinton nastanjen v hotelu. Zaradi tega se je ameriški predsednik odpravil v Miami, na dom demokrata Chrisa Korga, da bi si tam ogledal omenjeni televizijski dvoboj, vendar pa je zamudil njegov začetek. Korge je pred tem organiziral zbiranje finančnih sredstev za kampanjo Hillary Clinton za položaj v senatu, ki se ga je udeležil tudi Clinton.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Finačniki o preoblikovanje pidov
30. 09. 2000 00.00
V organizaciji Ljubljanske borze je v Portorožu potekalo 3. jesensko srečanje finančnikov, na katerem so spregovorili o vidikih optimalne politike dividend po svetu in pri nas, o strategijah za uspešno integracijo po združitvi podjetij ter o problematiki preoblikovanja pidov, na okrogli mizi pa so se dotaknili privatizacije državne lastnine v Sloveniji.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Mullin se je vrnil v Oakland
29. 09. 2000 00.00
Ameriški košarkar Chris Mullin bo v naslednji sezoni severnoameriške lige NBA spet zaigral za svoj nekdanji klub Golden State Warriors iz Oaklanda. Mullin se je dogovoril za enoletno pogodbo, finančnih podrobnosti pa vodstvo kluba ni sporočilo. Mullin je bil zadnje tri sezone član Indiane.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.