financah
Vlada o javnih financah
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji se je vlada lotila tudi reševanja javnih financ. Ker proračuna za naslednje leto zaradi menjavanja vlad ni, delovanju države v prvih mesecih novega leta grozi kolaps. Ministrstvo za finance je zato pripravilo spremembe zakona o javnih financah, kar bo podlaga za začasno financiranje proračuna.
Vlada zavrnila privatizacijo Telekoma
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog privatizacije Telekoma in njegove kapitalske naložbe v makedonski Telekom. Ugotovila je, da se razmere glede na zadnjo obravnavo te problematike niso v ničemer spremenile, zato na podlagi istih stališč kot prejšnja vlada ni odobrila garancije za posojilo ter privatizacije in dokapitalizacije, ki iz tega izhajata. Po besedah ministra za finance Antona Ropa ministrstvo doslej ni prejelo nobene študije, ki bi upravičevala kapitalsko naložbo v Makedoniji, prav tako pa ni bilo seznanjeno s predvidenimi pogoji premostitvenega posojila.
Kadrovska komisija potrdila spremembe
07. 12. 2000 00.00
Po izvolitvi vlade se je na prvi seji sestala kadrovska komisija, ki jo vodi generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Pred petkovo sejo vlade je komisija potrdila več kadrovskih sprememb, predvsem na mestih državnih sekretarjev.
Finančno ministrstvo pripravlja proračun
02. 12. 2000 00.00
Ministrstvo za finance je začelo pripravljati proračun za prihodnje leto, ki naj bi ga vlada državnemu zboru predložila konec januarja. Vlada je v petek na ustanovni seji sklenila, da neposredni proračunski uporabniki ne smejo več prevzemati nobenih obveznosti v breme proračuna za leto 2000. Ocenjeni izpad prihodkov letošnjega proračuna namreč znaša 32 milijard tolarjev. Finančni minister Tone Rop pa je že napovedal, da bo začasno financiranje najverjetneje veljalo v prvi polovici prihodnjega leta.
Nov zakon o javnih naročilih
12. 11. 2000 00.00
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev bodo morali odslej spoštovati pogoje zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in danes stopa v veljavo.
Trajni presežek v Kovinotehni
18. 10. 2000 00.00
Uprava celjske Kovinotehne je po posvetovanju s svetom delavcev in sindikatom danes sprejela sklep, da je od približno 980 zaposlenih trajni presežek 94 zaposlenih, od katerih naj bi se jih 43 zaposlilo v Merkurju, ki je že izrazil potrebo po novih delovnih mestih. Kot je za STA povedal Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, ki je skoraj 87-odstotni lastnik Kovinotehne, brez presežkov na žalost ni šlo, vendar pa ne gre za številko, ki so jo nekateri mediji objavili spomladi letos, ko so predvidevali, da je polovica zaposlenih v Kovinotehni trajni presežek.
Ivanušič se vrača v vlado
28. 08. 2000 00.00
Dogajanje v javnih financah sta na današnji tiskovni konferenci skupaj pojasnila predsednik vlade Andrej Bajuk in finančni minister Zvone Ivanušič. Kot je znano, se finančni minister doslej zaradi vsebinskih nesoglasijh ni strinjal z metodami odpravljanja primanjkljaja v državni blagajni. Bistveni podatek za slovenske javne finance pa je dejstvo, da se finančni minister vrača v vlado, od katere se je pred kratkim ogradil. Drugi pomemben podatek je, da je vlada z varčevalnimi ukrepi, ki so jih morala ministrstva sporočiti finančnemu ministrstvu, uspela najti šest in pol milijard, kar je približno štirideset odstotkov proračunske luknje. Dejstvo je, da je proračun že nekaj let preobremenjen s številnimi programi in odhodki za plače in pokojnine, ki grozijo, da bodo onemogočili normalno načrtovanje proračuna, sploh pa ne bo denarja za razvoj. To, kar je sicer nekaj let govoril prejšnji finančni minister, je sedaj ugotovila tudi nova vlada. Letošnji proračunski primanjkljaj naj bi kljub vsemu ostal pod odstotkom. Problem pa je pokojninska blagajna in 36 milijardna luknja, kjer bo potrebno zadolževanja. Zdaj je verjetno vsem jasno, zakaj je bila in bo še potrebna pokojninska reforma.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Novi zakon o javnih naročilih
13. 05. 2000 10.46
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev se bodo morali v šestih mesecih prilagoditi pogojem zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in je objavljen v zadnji številki Uradnega lista. Zakon med temeljnimi načeli javnega naročanja opredeljuje gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev ter enakopravnost ponudnikov. Poleg že sprejetih zakonov o financah, o računovodstvu in o javnih skladih ter metodoloških novosti priprave proračuna pomeni zakon o javnih naročilih enega od ključnih zakonov v prilagajanju prakse javnih financ evropski zakonodaji.
Nadaljevanje združitvenih pogovorov
20. 03. 2000 08.50
Blizu Ljubljane sta se v nedeljo vnovič sešli vodstvi SLS in SKD ter nadaljevali pogovore o združitvi obeh strank, osrednjo pozornost namenjajo statutu nove združene stranke. Na tokratnih pogovorih v Domžalah naj bi se dotaknili tudi imena nove združene stranke ter način izvolitve predsednika. Ožji vodstvi SKD in SLS sta se že v soboto popoldne sešli v Kranjski gori in izrazili zadovoljstvo nad potekom pogovorov o združevanju obeh strank in ob tem ugotovili, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v najkrajšem možnem času. Še vedno je namreč ''odprto'' vprašanje imena nove združene stranke ter način izvolitve predsednika. V pogovoru pa naj bi se dotaknili tudi statuta nove stranke in pogodbe o združitvi. Kot je STA izvedela iz virov pri SKD, o financah SLS naj ne bi govorili. Člani SKD so se na sredini seji sveta namreč seznanili tudi s ''finančno bilanco'' SLS in ob tem zahtevali, da ljudska stranka v čimkrajšem času pripravi ''projekt finančne sanacije''.
Računalniški sistemi Slovenije nepripravljeni?
29. 11. 1999 15.55
Britansko podjetje za tehnološko svetovanje International Monitoring (IM) je sestavilo lestvico držav, ki so najbolje pripravile računalniške sisteme na prehod v novo tisočletje. Slovenija je uvrščena v skupino s pomanjkljivimi informacijami o pripravljenosti računalniških sistemov.
Nisem minister zaradi plače
23. 10. 1999 18.07
Napoved interpelacije Slovenskih krščanskih demokratov zaradi nereda v javnih financah finančnega ministra Mitjo Gasparija ne skrbi. ''V finančnem ministrstvu smo vedno zagovarjali finančni red, finančno disciplino in upoštevali vse zakonske norme. Pri tem bomo vztrajali tudi v prihodnje,'' je v pogovoru za Dnevnikovo prilogo Zelena pika povedal finančni minister Mitja Gaspari.
DZ danes tudi o Paktu stabilnosti
10. 09. 1999 16.01
Delovni utrip parlamentarne jeseni je z določitvijo prvih jesenskih zasedanj danes okvirno določil kolegij predsednika državnega zbora Janeza Podobnika; tako se bodo poslanke in poslanci prvič sešli prihodnji četrtek, 16. septembra, na 39. izredni seji, na kateri bodo predvidoma med devetimi zadevami odločali o sprejemu več zakonov iz državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske unije (EU) ter opravili razpravo o informaciji vlade v zvezi s paktom stabilnosti za jugovzhodno Evropo.
Stavki avtoprevoznikov in kontrolorjev letenja neupravičeni
02. 09. 1999 09.02
Za napovedano stavko avtoprevoznikov ni vsebinskih razlogov, je na današnji novinarski konferenci po prvi popočitniški seji vlade menil finančni minister Mitja Gaspari, ki je dodal, da država več kot je, ne more storiti, še posebej pa se ne more vpletati v pogodbena razmerja. Podobno je menil minister za promet Anton Bergauer, ki je dejal, da nerešenih zadev, ki bi bile povod za zaustavitev prometa, ni. Minister Bergauer je tudi glede napovedane stavke kontrolorjev letenja menil, da je neupravičena, in da je zahteve sindikata glede na zakonodajo nemogoče uresničiti.
Prihodnji teden v državnem zboru
24. 07. 1999 10.39
Poslanci in poslanke državnega zbora bodo v torek nadaljevali z izrednim zasedanjem, in sicer z interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja. O predlogu za imenovanje Pavla Zgage za novega ministra za šolstvo in šport pa bodo predvidoma odločali dan po opravljeni predstavitvi ministrskega kandidata pred matičnim parlamentarnim odborom. Državni svet (DS) pa bo tokrat sredi tedna zasedal v Novem mestu.
Autocommerce kupil Perftech
16. 07. 1999 13.37
Ljubljanski Autocommerce je minuli konec tedna podpisal pogodbo o nakupu večinskega deleža blejskega podjetja Perftech, ki se ukvarja z internet storitvami. S tem je Autocommerce razširil svojo poslovno dejavnost tudi na področje informacijskih tehnologij, so sporočili iz omenjene ljubljanske družbe.
Proračun za leto 2000 do oktobra v državnem zboru
17. 06. 1999 20.15
Vlada je na današnji seji med drugim sprejela informacijo o makrofiskalnih okvirih za pripravo proračuna za leto 2000 in sprejela predlog zakona o javnih financah in ga poslala v drugo branje v državni zbor. Kot je povedal državni sekretar Milan Cvikl, je vlada s sprejetjem makrofiskalnega okvirja začela postopek priprave finančnih načrtov proračunskih porabnikov za leto 2000 in 2001 ter na tej podlagi izdelavo predloga proračuna za prihodnje leto, ki ga naj bi poslala pred 1. oktobrom v DZ. Sicer pa, kot je še dejal, vlada ne predvideva rebalansa letošnjega proračuna, izvedla bo le določene prerazporeditve sredstev.
Detektiv je Ivani Trump zaračunal preveč
12. 06. 1998 10.03
Ivana Trump ne želi izplačati detektiva, ki ga je najela, da bi zasledoval njenega nekdanjega soproga Donalda in žensko, zaradi katere jo je zapustil, Marlo Maples. Njeni odvetniki se namreč niso uspeli dogovoriti s preiskovalcem Jamesom Mintzem, ki bi lahko razkril številne umazane podrobnosti o ločitvi iz leta 1990, med njimi so tudi podatki o Trumpovih financah ter o njegovem razmerju z Marlo Maples, ko je bil ta še poročen z Ivano.
Microsoft objavil razcepitev delnic v razmerju dve proti ena
04. 02. 1998 17.20
Microsoft je sporočil, da je njegov upravni odbor odobril razcepitev navadnih delnic v razmerju dve proti ena. Delničarji bodo za vsako svojo navadno delnico delnico prejeli po eno dodatno. Po besedah Microsoftovega finančnega direktorja Gregoryja Maffeia so s tem ustregli željam vlagateljev, ki želijo, naj bi bile Microsoftove delnice cenejše. Ob koncu leta je imel Microsoft približno 1,2 milijarde navadnih delnic, zdaj pa se bo njihovo število povečalo na 2,4 milijarde. To že je sedma razcepitev Microsoftovih delnic od marca 1986, ko je Microsoft postal delniška družba. Več podatkov o Microsoftovih delnicah in financah je na voljo na spletnem naslovu: <a href=http://www.microsoft.com/msft/ target="_blank"> http://www.microsoft.com/msft/</a>.